Skoraj popolno okostje iz severovzhodne Kitajske pripada doslej neznani vrsti terizinozavra. Več kot 3,6 metra dolga žival z dolgim vratom, gosto posejanimi majhnimi zobmi in velikanskimi kremplji je največji znani predstavnik te skupine iz slovite biote Jehol.
Novo vrsto so raziskovalci poimenovali Kayrasaurus changliensis. Fosil so našli v kamninah formacije Yixian v zahodnem delu kitajske province Liaoning, ki so nastale v zgodnji kredi. Okostje je skoraj popolno, vendar močno sploščeno, manjkajo pa predvsem zadnje noge in večji del medenice.
Odkritje so Chun-Chi Liao, William J. Freimuth, Lindsay E. Zanno in Xing Xu predstavili v recenzirani reviji Journal of Systematic Palaeontology. Raziskava je bila na spletu objavljena 10. septembra 2026.
Največji terizinozaver iz biote Jehol
Odkriti primerek je bil dolg najmanj 3,6 metra, njegova masa pa je po različnih izračunih znašala od 117 do 274 kilogramov. Čeprav žival ob smrti še ni bila povsem odrasla, je bila najmanj 1,6-krat večja od Beipiaosaurus inexpectus, prejšnjega največjega znanega terizinozavra iz biote Jehol.
Terizinozavri so spadali med teropode, širšo skupino večinoma dvonožnih dinozavrov, v katero sodijo tudi veliki plenilci. Toda sami so bili pretežno rastlinojedi. Imeli so podaljšane vratove, široko telo, majhno glavo in velike kremplje, ki so jih verjetno uporabljali pri prehranjevanju. Nekateri njihovi bližnji sorodniki so bili prekriti s perjem, zato raziskovalci sklepajo, da je bilo podobno tudi pri novi vrsti.
Medtem ko so se pri nekaterih velikih plenilskih dinozavrih sprednje okončine zmanjševale – o možnih razlogih smo pisali v prispevku zakaj so imeli nekateri največji dinozavri tako majhne roke – so terizinozavri krenili v nasprotno smer in razvili dolge roke z izrazitimi kremplji.
Zobje razkrivajo drugačen način prehranjevanja
Kayrasaurus je imel v zgornji čeljusti več kot 32, v spodnji pa več kot 45 majhnih, tesno razporejenih zob. Od sorodnikov se razlikuje tudi po nenavadno podaljšanih vratnih vretencih in dvignjenem robu na enem od krempljev.
Primerjava štirih terizinozavrov iz Jeholskega ekosistema nakazuje, da niso vsi zasedali iste ekološke niše. Beipiaosaurus in verjetno Kayrasaurus sta imela robustnejše telo in močnejši ugriz, medtem ko sta bila Jianchangosaurus in Lingyuanosaurus bolje prilagojena hitrejšemu gibanju ter sta se pri hranjenju bolj opirala na sprednje okončine.
Avtorji opozarjajo, da manjkajoče zadnje noge otežujejo natančno oceno telesne mase in načina gibanja. Kljub temu fosil kaže, da so se zgodnji terizinozavri že v istem okolju razvili v več anatomsko in ekološko različnih oblik.
