Cene nafte so se ob izteku leta občutno znižale in leto 2025 končale z enim največjih letnih padcev v zadnjem desetletju. Trgi so se znašli pod pritiskom pričakovanj o presežni ponudbi, ki so jih dodatno okrepili geopolitični pretresi, spremembe trgovinske politike in pospešeno povečevanje proizvodnje pri največjih proizvajalkah.
Terminske pogodbe za severnomorsko nafto Brent so v letu 2025 izgubile približno 19 odstotkov vrednosti, kar predstavlja največji letni padec po letu 2020 in tretje zaporedno leto znižanja cen. Ameriška nafta West Texas Intermediate je leto sklenila s skoraj 20-odstotnim padcem.
Na zadnji trgovalni dan v letu se je cena Brenta znižala za 48 centov oziroma 0,8 odstotka in se ustalila pri 60,85 dolarja za sod. Ameriška referenčna nafta WTI je izgubila 53 centov oziroma 0,9 odstotka ter trgovanje končala pri 57,42 dolarja za sod.
Analitiki opozarjajo, da kratkoročni obeti ostajajo šibki. Pri BNP Paribas, po navajanju Reutersa, pričakujejo, da bi lahko Brent v prvem četrtletju zdrsnil proti 55 dolarjem za sod, preden bi se do konca leta 2026 postopno vrnil proti ravni okoli 60 dolarjev. Po njihovem mnenju rast ponudbe ostaja stabilna, povpraševanje pa ne kaže znakov okrevanja.
„Razlog za nekoliko bolj zadržan pogled je dejstvo, da so ameriški proizvajalci skrilavca velik del proizvodnje zavarovali pri višjih cenah,“ poudarjajo. To pomeni, da je njihova ponudba manj občutljiva na kratkoročna nihanja cen.
Ameriške zaloge pošiljajo mešane signale
Podatki ameriške uprave za energetske informacije kažejo, da so se zaloge surove nafte v ZDA v zadnjem tednu decembra zmanjšale za 1,9 milijona sodov in dosegle 422,9 milijona sodov. To je večje znižanje, kot so ga pričakovali analitiki.
Obenem pa so se zaloge bencina in destilatov povečale precej bolj od napovedi. Zaloge bencina so zrasle za 5,8 milijona sodčkov, zaloge destilatov, kamor sodita dizelsko gorivo in kurilno olje, pa za 5 milijonov sodčkov. Po ocenah tržnih udeležencev to nakazuje šibkejše sezonsko povpraševanje v začetku leta.
„Padec zalog surove nafte je sicer spodbuden, vendar so podrobnosti poročila manj ugodne. Januar in februar bosta zaradi praznikov in nižje porabe verjetno zahtevna meseca,“ opozarjajo poznavalci trga, navaja Reuters.
Geopolitika dvigovala tveganja, a ne cen
Leto 2025 so zaznamovali številni dogodki, ki so začasno povečali skrbi glede oskrbe. Začetek leta je spremljalo zaostrovanje sankcij proti Rusiji, kar je vplivalo na tokove nafte proti Aziji. Vpliv vojne v Ukrajini se je dodatno pokazal ob napadih na rusko energetsko infrastrukturo in motnjah pri izvozu kazahstanske nafte.
Poleti je iransko-izraelski konflikt za kratek čas ohromil ladijski promet skozi Hormuško ožino, ključno točko svetovnega pomorskega prevoza nafte, kar je povzročilo kratkotrajen skok cen. V zadnjih mesecih so razmere dodatno zapletli spopadi v Jemnu ter ameriški ukrepi proti izvozu venezuelske nafte, ob hkratnih opozorilih Iranu.
Kljub tem tveganjem se je dolgoročni trend obrnil navzdol.
OPEC+ in presežna ponudba
Ključno vlogo pri zniževanju cen je imela politika skupine OPEC+. Ta je v letu 2025 pospešeno povečevala proizvodnjo in od aprila na trg sprostila približno 2,9 milijona sodčkov na dan. Za prvo četrtletje 2026 je sicer napovedana začasna ustavitev nadaljnje rasti, o nadaljnjih korakih pa naj bi odločali na začetku januarja.
Večina analitikov pričakuje, da bo ponudba tudi v prihodnjem letu presegala povpraševanje. Ocene presežka se gibljejo med 2 in 3,84 milijona sodčkov na dan, kar ohranja pritisk na cene in zmanjšuje verjetnost hitrega okrevanja naftnih trgov.
