Obrambni izdatki evropskih članic Nata in Kanade so se leta 2025 močno povečali, kar potrjuje tudi najnovejše letno poročilo zavezništva. Po podatkih, predstavljenih v Bruslju, so države porabo povečale za 19,6 odstotka, kar je že drugo zaporedno leto z rastjo te velikosti.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je ob predstavitvi poudaril, da so evropske članice in Kanada skupaj za obrambo namenile 574 milijard dolarjev, kar pomeni skoraj petinsko povečanje v primerjavi z letom prej. V daljšem obdobju je rast še izrazitejša – od leta 2014 so se obrambni izdatki teh držav več kot podvojili.
„To kaže, da se zaveznice zavedajo spremenjenega varnostnega okolja in svojih obveznosti,“ je dejal Rutte.
Razmerje moči se spreminja
Kljub rasti evropskih izdatkov ZDA ostajajo največji financer zavezništva. Ameriški obrambni proračun je leta 2025 znašal 838 milijard dolarjev, kar še vedno predstavlja več kot polovico vseh izdatkov Nata.
Se pa delež ZDA postopno zmanjšuje – s 64 odstotkov leta 2024 na 59 odstotkov leto pozneje. To pomeni, da evropske članice in Kanada postopoma prevzemajo večji del bremena.
Vse članice Nata so lani dosegle cilj, da za obrambo namenijo najmanj 2 odstotka BDP, nekatere pa so že presegle tudi novi cilj 3,5 odstotka, ki je določen za prihodnje desetletje.
Med državami z najvišjimi deleži izdatkov izstopajo Poljska, baltske države, Danska in Norveška, ki so vse presegle delež, ki ga za obrambo namenjajo Združene države. Nemčija je medtem dosegla približno 2,4 odstotka BDP, kar pomeni občutno povečanje glede na pretekla leta.
Pritisk zaradi vojne v Ukrajini
Na povečanje izdatkov pomembno vpliva tudi vojna v Ukrajini, ki dodatno obremenjuje vojaške zaloge in pospešuje vlaganja v oborožitev. Države Nata morajo po pravilih zavezništva vsaj 20 odstotkov obrambnih proračunov nameniti za novo opremo, kar večina tudi izpolnjuje.
Rutte je ob tem spomnil, da je prav ta konflikt pokazal, kako pomembna je pripravljenost in zadostna zaloga vojaške opreme.
Novi cilji: do 5 odstotkov BDP
Na lanskem vrhu v Haagu so se članice zavezale k še ambicioznejšemu cilju – do leta 2035 naj bi skupno za obrambo in varnost namenjale 5 odstotkov BDP. Od tega bi 3,5 odstotka šlo za osnovne obrambne izdatke, preostanek pa za širše varnostne naložbe, kot so infrastruktura, inovacije in civilna pripravljenost.
Rutte je ta dogovor označil kot „odločilni trenutek“ za zavezništvo in poudaril, da bo treba tempo krepitve zmogljivosti ohraniti.
Rusija ostaja ključna grožnja
Ob predstavitvi poročila je generalni sekretar znova opozoril na varnostne razmere. Po njegovih besedah Rusija ostaja „najpomembnejša in neposredna grožnja“ za evroatlantski prostor, zlasti zaradi nadaljevanja vojne v Ukrajini.
Ob tem je poudaril, da zavezništvo ostaja odvisno od tesnega sodelovanja med Evropo in Severno Ameriko. „Ni prostora za samozadovoljstvo in ni časa za izgubljanje,“ je dejal.
