Napetosti na Bližnjem vzhodu se še stopnjujejo, posledice pa se že odražajo tako na vojaškem kot gospodarskem področju. Medtem ko se spopadi med ZDA, Izraelom in Iranom nadaljujejo, so se v zadnjih urah pojavile tudi nove informacije o prestreženih raketah, diplomatskih sporih in vse večjih skrbeh zaradi energentov.
Turško ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so sistemi zračne obrambe zveze NATO prestregli balistično raketo, izstreljeno iz Irana, ki je bila usmerjena proti turškemu zračnemu prostoru. Po navedbah Ankare je raketa pred tem preletela iraški in sirski zračni prostor.
Po neuradnih informacijah naj bi bila raketa prvotno namenjena vojaškemu cilju na Cipru, vendar je med letom skrenila s predvidene poti. Če se to potrdi, bi šlo za drugi poskus napada na britanske vojaške baze na otoku.
Turške oblasti so ob tem poudarile, da si država pridržuje pravico do odgovora na vsak sovražni napad na svoje ozemlje.
Spopadi v regiji se odvijajo že več dni. Izrael je v zgodnjih jutranjih urah izvedel nov val napadov na cilje v Iranu in Libanonu, potem ko je ameriška vojska sporočila, da je od začetka operacij zadela skoraj 2000 tarč na iranskem ozemlju.
Iran je medtem odgovoril z novimi raketnimi in dronskimi napadi na Izrael ter širše območje Perzijskega zaliva. Iranska revolucionarna garda je ob tem sporočila, da ima Hormuško ožino pod „popolnim nadzorom“ ter opozorila ladje, ki plujejo skozi to ključno pomorsko pot.
Kot poroča Euractiv, se v Teheranu medtem soočajo tudi z notranjimi političnimi vprašanji. Pogrebna slovesnost za pokojnega voditelja Alija Hameneija je bila prestavljena, oblast pa išče njegovega naslednika. Izraelski obrambni minister Israel Katz je ob tem dejal, da bi bil novi voditelj „nedvoumna tarča eliminacije“.
Spor med Washingtonom in Madridom
Konflikt na Bližnjem vzhodu je sprožil tudi politične napetosti znotraj zahodnih zavezništev. Španski premier Pedro Sánchez je ponovno izrazil nasprotovanje ameriško-izraelskim napadom na Iran.
„Stališče španske vlade lahko povzamemo v treh besedah: ne vojni,“ je dejal Sánchez.
Do zaostritve odnosov z Washingtonom je prišlo, potem ko je Madrid zavrnil uporabo strateških vojaških oporišč na jugu Španije za podporo ameriškim operacijam. Ameriški predsednik Donald Trump je nato zagrozil, da bi ZDA lahko prekinile trgovinske odnose s Španijo.
Evropska komisija se je na te izjave odzvala z opozorilom, da bi morebitni trgovinski pritisk na posamezno članico pomenil pritisk na celotno Evropsko unijo. Evropski komisar za industrijo Stéphane Séjourné je poudaril, da je vsaka trgovinska grožnja državi članici hkrati grožnja EU.
Skrb zaradi energentov
Dogajanje v Perzijskem zalivu vse bolj skrbi tudi evropska gospodarstva. Nemški kancler Friedrich Merz je med obiskom v Washingtonu opozoril, da naraščajoče cene nafte in plina že povzročajo resno gospodarsko škodo.
Napetosti so dodatno povečale grožnje Irana, da bi lahko napadel ladje, ki bi poskušale pluti skozi Hormuško ožino – eno najpomembnejših pomorskih poti za svetovno trgovino z energenti.
Zaradi razmer v regiji so se cene plina v Evropi v primerjavi s prejšnjim tednom začasno podvojile, medtem ko se je svetovna referenčna cena nafte Brent zvišala za več kot 10 odstotkov in se približala meji 100 dolarjev za sod.
Dodatno negotovost je povzročila tudi odločitev družbe QatarEnergy, ki je po napadih na terminal Ras Laffan razglasila višjo silo in začasno ustavila dobavo utekočinjenega zemeljskega plina. Katar sicer dobavlja približno 8 odstotkov LNG, ki ga uvozi Evropska unija.
