V poljskem pristanišču Gdynia se je začela letošnja pomorska vaja zveze Nato BALTOPS, ena največjih vojaških aktivnosti v Baltskem morju. V dvotedenski operaciji sodeluje več kot 30 plovil iz 15 držav ter približno 6000 pripadnikov oboroženih sil.
Vajo vodi ameriška mornarica, zaključila pa se bo v nemškem pristanišču Kiel. Poleg ladij sodelujejo tudi mornariška letala, helikopterji in brezpilotni sistemi.
Po besedah nemškega kontraadmirala Stephana Haischa je namen operacije povečati navzočnost zavezništva v Baltskem morju in okrepiti pripravljenost sil za delovanje v severnoevropski regiji.
Poudarek na svobodi plovbe in odvračanju
Osrednji cilj vaje je zagotavljanje svobode plovbe v Baltskem morju, ki je po začetku ruske invazije na Ukrajino pridobilo še večji strateški pomen.
V Natu poudarjajo, da vaja predstavlja tudi prikaz zmogljivosti odvračanja in pripravljenosti zavezništva za delovanje v primeru morebitnih varnostnih groženj.
Poseben geopolitični pomen Baltika izhaja tudi iz dejstva, da je Rusija edina od devetih držav z obalo na Baltskem morju, ki ni članica Nata. Po vstopu Finske in Švedske v zavezništvo je Nato dodatno okrepil svoj položaj v regiji.
Korenine vaje segajo v hladno vojno
BALTOPS velja za eno najstarejših pomorskih vaj zahodnega vojaškega zavezništva. Njene korenine segajo v obdobje hladne vojne, ko je bilo Baltsko morje eno ključnih območij napetosti med Natom in Sovjetsko zvezo.
Po podatkih nemške mornarice je maja 1971 ameriška letalonosilka Intrepid skupaj s tremi rušilci vplula v Baltsko morje in se približala sovjetski obali na približno 37 kilometrov. Sovjetska izvidniška letala so skupino neprekinjeno spremljala, operacija pa je predstavljala demonstracijo sposobnosti zahodnih sil za delovanje v regiji.
Tudi letošnja vaja poteka v času povečanih napetosti med Rusijo in Zahodom ter okrepljene vojaške prisotnosti zavezništva na vzhodnem krilu Nata.
