Izrael in Združene države Iranu ne nameravajo dovoliti ponovne vzpostavitve jedrskih in balističnih zmogljivosti. To sta v zadnjih dneh znova jasno sporočila izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški predsednik Donald Trump, potem ko so se pojavile ocene, da Teheran po lanskem vojaškem spopadu poskuša nadomestiti poškodovano infrastrukturo.
Netanjahu je v nagovoru poslancem v knesetu poudaril, da tesno sodelovanje z Washingtonom ostaja ključni vzvod izraelske varnostne politike. Po njegovih besedah Izrael Iranu ne bo dovolil, da znova vzpostavi industrijo balističnih raket, prav tako pa ne jedrskega programa, ki je bil po izraelskih ocenah v zadnjem obdobju resno oslabljen.
„Iranu ne bomo dovolili, da obnovi balistični program, in zagotovo ne jedrskega programa, ki smo ga znatno poškodovali,“ je dejal.
Washington pripravljen na močnejši odziv
Netanjahujeve izjave sledijo nedavnim besedam ameriškega predsednika, ki je po srečanju z izraelskim premierjem poudaril, da želi ZDA „izkoreniniti“ iranski jedrski in raketni program. Trump je ob tem opozoril, da obstajajo znaki, da Iran preučuje nove lokacije za jedrske objekte in možnosti za obnovo raketnih zalog.
„Če se bodo znova poskušali kopičiti, ne bomo imeli druge izbire, kot da to zelo hitro ustavimo,“ je dejal in dodal, da bi bil ameriški odziv v takem primeru „morda še močnejši kot zadnjič“.
Izraelske skrbi zaradi ponovne oborožitve
V Izraelu so v zadnjih mesecih vse pogostejša opozorila, da Iran kljub poškodbam v junijskem 12-dnevnem spopadu pospešeno obnavlja balistične zmogljivosti. Prav to vprašanje je po navedbah izraelskih virov eno osrednjih v varnostnih pogovorih z ameriško administracijo.
Kljub zaostreni retoriki je Trump poudaril, da Washington še vedno vidi možnost dogovora s Teheranom, če bo Iran pripravljen sprejeti jasne in preverljive omejitve svojega jedrskega in raketnega programa. Iranske oblasti ob tem vztrajajo, da je njihov jedrski program namenjen izključno civilni rabi.
Protesti v Iranu dodatno stopnjujejo pritisk
Netanjahu se je dotaknil tudi razmer znotraj Irana, kjer so konec decembra izbruhnili protesti zaradi visoke inflacije, rasti življenjskih stroškov in padca nacionalne valute na rekordno nizko raven.
„V Izraelu se poistovetimo z bojem iranskega ljudstva in njegovimi težnjami po svobodi in pravičnosti,“ je dejal ter proteste označil za trenutek, ko si ljudje v Iranu prizadevajo prevzeti nadzor nad svojo prihodnostjo.
Sprva gospodarski protesti so se po poročilih razširili tudi na politične zahteve in zajeli več mest po državi.
Jedro sporov ostaja jedrski sporazum iz leta 2015, ki je Iranu omogočil omilitev sankcij v zameno za omejitev jedrskih dejavnosti. Dogovor je začel razpadati po umiku ZDA leta 2018 in ponovni uvedbi sankcij, kar je Teheran označil za enostransko kršitev.
Od takrat so napetosti glede iranskega jedrskega in raketnega programa znova v ospredju, pri čemer Izrael in ZDA poudarjata, da ponovna vzpostavitev teh zmogljivosti ne bo sprejemljiva.
