Izrael je dan spomina na holokavst letos obeležil v senci vojne z Iranom in napetosti na severu države, pri čemer so bili v ospredju tudi ostri politični nagovori. Premier Benjamin Netanjahu je ob tem izpostavil Evropo in ji očital izgubo moralne usmeritve, medtem ko Izrael po njegovih besedah prevzema vlogo branika širšega sveta.
V vnaprej posnetem govoru na osrednji slovesnosti v Jad Vašemu je dejal, da Evropo danes „prizadeva globoka moralna šibkost“ in da „izgublja nadzor nad svojo identiteto, svojimi vrednotami in svojo odgovornostjo, da brani civilizacijo pred barbarstvom“. Dodal je, da Izrael skupaj z ZDA stoji „v ospredju svobodnega sveta“ in da s svojimi dejanji ne brani le sebe, ampak širši mednarodni red.
Ostre primerjave z drugo svetovno vojno
Del govora je bil namenjen tudi iranskemu vprašanju. Netanjahu je opozoril, da bi brez izraelskih vojaških operacij proti iranskim ciljem imena, kot so Natanz, Fordow, Isfahan in Parchin, „lahko vzbujala enak strah kot Auschwitz, Treblinka, Majdanek in Sobibor“.
Izraelsko vodstvo je v zadnjem letu izvedlo več operacij proti iranskim jedrskim in vojaškim zmogljivostim, kar po besedah premierja predstavlja neposreden odgovor na grožnje, ki jih vidi v Teheranu.
Ostro retoriko do Evrope je dodatno zaostril finančni minister Bezalel Smotrich, ki je kritiziral nemškega kanclerja zaradi opozoril glede izraelske politike na Zahodnem bregu. Ob tem je poudaril, da bi se moral Berlin „na predvečer dneva spomina na holokavst opravičiti, ne pa pridigati o morali“.
Pozivi k enotnosti v Izraelu
Medtem ko je vladni vrh izpostavljal zunanje grožnje, je predsednik Isaac Herzog v svojem nagovoru poudaril potrebo po notranji enotnosti. Opozoril je, da država „ni vstala iz pepela holokavsta zato, da bi jo razjedala notranja razklanost“.
Sporočilo je podkrepil z zgodbo preživele holokavsta Magde Baratz in njenega pravnuka Asafa Cafrija, vojaka izraelske vojske, ki je bil ubit v Gazi. „Ločilo ju je natanko 70 let, a povezoval ju je isti duh,“ je dejal in izpostavil kontinuiteto generacij v obrambi države.
Herzog je ob tem svetovne voditelje pozval k odločnejšemu ukrepanju proti antisemitizmu in opozoril, da zgolj retorika ne zadostuje.
Spomin in realnost sedanjosti
Dan spomina na holokavst v Izraelu tradicionalno zaznamujejo državne slovesnosti, prižiganje sveč in dvominutni zvok sirene, ob katerem se življenje po državi zaustavi. Letos so bile slovesnosti zaradi varnostnih razmer deloma prilagojene, vendar so potekale tako na državni kot lokalni ravni.
V Jeruzalemu so obzidje starega mestnega jedra osvetlili s simboli spomina, po državi pa so potekala tudi manjša srečanja, na katerih preživeli pripovedujejo svoje zgodbe.
Po uradnih podatkih v Izraelu danes živi še okoli 111.000 preživelih holokavsta, od tega približno 6900 v Jeruzalemu.
Letos je obeleževanje dneva spomina potekalo v času zaostrenih varnostnih razmer in nadaljevanja vojaških operacij, kar je vplivalo tudi na ton političnih nagovorov.
V ospredju tako ni bil le zgodovinski spomin, temveč tudi vprašanje, kako se Izrael in njegovi zavezniki odzivajo na aktualne varnostne izzive – in kako pri tem razumejo svojo vlogo v širšem mednarodnem prostoru.
