Evropska unija zaostruje zaščito svojega jeklarskega sektorja. Države članice in Evropski parlament so se dogovorili o dvigu carin na uvoz jekla na 50 odstotkov, hkrati pa bodo količine, ki jih je mogoče uvoziti brez dajatev, zmanjšali za 47 odstotkov.
Gre za odziv na pritisk poceni uvoza, ki v zadnjih letih vse bolj obremenjuje evropske proizvajalce. V ospredju je predvsem Kitajska, ki danes proizvede več kot polovico svetovnega jekla in s subvencionirano proizvodnjo ustvarja presežke na globalnem trgu.
Po novem bo prag za uvoz brez carin postavljen pri približno 18,3 milijona ton na leto. To je raven iz časa, ko evropski trg še ni bil pod tako močnim pritiskom presežne proizvodnje. V Bruslju ocenjujejo, da se je ravnotežje na trgu od takrat bistveno spremenilo.
Ukrep pomeni tudi zamenjavo obstoječega sistema, ki predvideva 25-odstotne dajatve za uvoz nad določenimi kvotami. Ta ureditev se izteče konec junija, nova pa bo precej strožja.
Evropska jeklarska industrija že dlje časa opozarja, da brez dodatne zaščite težko konkurira globalnim proizvajalcem. Gre za sektor, ki ima širši pomen – ne le za delovna mesta, ampak tudi za industrijsko verigo in strateško avtonomijo.
„Ne moremo si privoščiti, da bi prezrli, da globalne presežne zmogljivosti dosegajo kritične ravni,“ je ob dogovoru dejal komisar za trgovino Maroš Šefčovič. Po njegovih besedah ukrepi prinašajo stabilnost v času, ko je trg pod vse večjim pritiskom.
Dogovor pa ni le gospodarski ukrep, ampak tudi signal. Evropska unija s tem jasno kaže, da je pripravljena poseči v trg, ko oceni, da je domača industrija ogrožena.
Novi režim bo veljal za uvoz iz večine držav, izjema pa ostajajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška.
Pred začetkom veljavnosti morata ukrepe potrditi še Svet EU in Evropski parlament. Vprašanje pa ostaja, kako daleč bo Unija pripravljena iti, če se pritisk poceni jekla na globalnem trgu ne bo zmanjšal.
