Izraelski premier Benjamin Netanjahu ocenjuje, da bi skupna ameriško-izraelska vojaška operacija proti Iranu lahko trajala še nekaj časa, vendar po njegovih besedah ne bo prerasla v večletni konflikt. Medtem ko se spopadi širijo po regiji, se razmere v Gazi zaradi zaprtih mejnih prehodov hitro zaostrujejo.
Zračna ofenziva ZDA in Izraela proti Iranu se je začela z napadi na Teheran, po katerih je sledil niz iranskih povračilnih ukrepov, vključno z raketnimi napadi na Izrael ter na arabske države, kjer so nameščene ameriške vojaške baze.
Netanjahu je v pogovoru za ameriško televizijo poudaril, da operacija ne bo trajala leta. „To ni neskončna vojna,“ je dejal in dodal, da je mogoče pričakovati hitro in odločno fazo spopadov, čeprav bi lahko trajali dlje, kot so sprva predvidevali.
Ameriški predsednik Donald Trump je sprva govoril o 4 do 5 tednih trajanja vojne, kasneje pa priznal, da bi se lahko operacija podaljšala.
Netanjahu je konflikt predstavil kot priložnost za novo ureditev razmer na Bližnjem vzhodu, tudi za morebitno normalizacijo odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo. Po njegovih besedah skupno delovanje Washingtona in Tel Aviva ustvarja pogoje, v katerih bi lahko iransko prebivalstvo samo odločalo o prihodnosti svoje vlade.
Zaprtje prehodov in grožnja pomanjkanja v Gazi
Vzporedno z vojaškimi operacijami proti Iranu je Izrael zaprl mejne prehode v Gazo ter začasno ustavil vnos goriva in blaga. Odločitev je sprožila opozorila o morebitnem pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin.
Gaza je skoraj v celoti odvisna od goriva, ki prihaja s tovornjaki iz Izraela in Egipta. Brez novih dobav bi lahko bili ogroženi delovanje bolnišnic, oskrba z vodo ter sanitarne storitve. Večina prebivalcev enklave je po dveh letih vojne notranje razseljena.
Karuna Herrmann iz Urada Združenih narodov za projektne storitve je opozorila, da so obstoječe zaloge goriva omejene in bi lahko zadostovale le še za nekaj dni delovanja ključnih sistemov. Podobno ocenjujejo tudi palestinski humanitarni predstavniki na terenu, ki opozarjajo, da bi se ob daljšem zaprtju prehodov hitro izčrpale tudi zaloge moke, zelenjave in drugih osnovnih živil.
Izraelska agencija COGAT, ki nadzoruje dostop do Gaze, trdi, da je bilo od začetka premirja oktobra dostavljenih dovolj zalog hrane, ki naj bi zadostovale za daljše obdobje, podrobnosti pa ni navedla.
Izraelske oblasti so napovedale, da bo mejni prehod Kerem Šalom ponovno odprt za postopno dostavo humanitarne pomoči, vendar količine niso bile pojasnjene. Prehode je po njihovih navedbah med vojaškimi operacijami težko varno uporabljati.
