Državni proračun je v prvih petih mesecih letošnjega leta ustvaril skoraj 900 milijonov evrov primanjkljaja, rast odhodkov pa še naprej občutno prehiteva rast prihodkov. Na to v najnovejši mesečni informaciji opozarja Fiskalni svet, ki ugotavlja, da se je maja razkorak med prihodki in odhodki ponovno povečal.
Samo maja je proračunski primanjkljaj znašal 470 milijonov evrov. Skupni primanjkljaj od januarja do konca maja je dosegel 890 milijonov evrov, medtem ko je v enakem obdobju lani znašal okoli 561 milijonov evrov. To pomeni, da je država v primerjavi z lanskim letom ustvarila skoraj 330 milijonov evrov več minusa.
Po veljavnem proračunu je za celotno leto predviden primanjkljaj v višini 2,1 milijarde evrov, kar pomeni, da je bilo v manj kot polovici leta ustvarjenih že več kot 42 odstotkov predvidenega letnega primanjkljaja.
Prihodki rastejo, a odhodki še hitreje
Na prvi pogled prihodkovna stran ni videti slaba. Prihodki državnega proračuna so se v prvih petih mesecih medletno povečali za 11,4 odstotka oziroma za 661 milijonov evrov in dosegli 6,47 milijarde evrov. K temu so največ prispevali višji prihodki iz davka na dodano vrednost, davka od dohodkov pravnih oseb ter evropskih sredstev.
Prihodki iz DDV so se povečali za 253 milijonov evrov oziroma za 11,4 odstotka, prihodki iz davka od dohodkov pravnih oseb pa za kar 168 milijonov evrov oziroma 23,5 odstotka. Posebej izstopa rast evropskih sredstev, ki so bila v prvih petih mesecih skoraj dva in polkrat višja kot v enakem obdobju lani. Fiskalni svet pojasnjuje, da je to predvsem posledica pospešenega črpanja sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost, ki se letos izteka.
Toda tudi tako močna rast prihodkov ni bila dovolj za dohitevanje odhodkov.
Odhodki rastejo za 16 odstotkov
Državni odhodki so se v prvih petih mesecih povečali za skoraj milijardo evrov in dosegli 7,36 milijarde evrov. Medletna rast je znašala 15,6 odstotka, kar je precej več od rasti prihodkov.
Fiskalni svet opozarja, da je pomemben del povečanja povezan z odvajanjem namenskih prihodkov v proračunske sklade, predvsem v projekte iz Načrta za okrevanje in odpornost. Toda tudi brez tega učinka bi bila rast odhodkov še vedno višja od 11 odstotkov.
Med največjimi postavkami izstopajo stroški dela, ki so se povečali za 224 milijonov evrov oziroma za 11,2 odstotka. K rasti so prispevali uskladitev plač z lansko inflacijo, višji regres ter občutno zvišanje minimalne plače. Fiskalni svet ob tem izrecno ugotavlja, da so bili stroški dela ob pripravi proračuna “občutno podcenjeni”.
Transferi posameznikom in gospodinjstvom so se povečali za skoraj 11 odstotkov, investicije pa za kar 28,6 odstotka. Investicijska poraba je dosegla 529 milijonov evrov, največ sredstev pa je bilo usmerjenih v zdravstveno, izobraževalno in prometno infrastrukturo.
Povečali so se tudi stroški blaga in storitev, subvencije ter izdatki za obresti državnega dolga. Slednji so bili v prvih petih mesecih za 35 milijonov evrov oziroma 6,5 odstotka višji kot leto prej.
Opozorilo pred koncem mandata
Podatki Fiskalnega sveta kažejo, da javne finance kljub solidni gospodarski aktivnosti in visoki rasti davčnih prihodkov ostajajo pod pritiskom hitro rastoče porabe. Še posebej izstopa dejstvo, da se primanjkljaj povečuje v času, ko proračun hkrati prejema nadpovprečno visoke prilive iz Bruslja in beleži dvomestno rast prihodkov.
To pomeni, da glavni problem trenutno ni prihodkovna stran proračuna, ampak hitrost naraščanja izdatkov. Fiskalni svet je zato znova opozoril na rast stroškov dela, socialnih transferov in drugih trajnih obveznosti države.
Podatki prihajajo v času, ko odhajajoča vlada poudarja dobro kondicijo slovenskega gospodarstva in stabilnost javnih financ. Če je Slovenija res v “odličnem stanju”, kot je ob koncu mandata zatrjeval premier Robert Golob, potem je vsaj državni proračun očitno dobil nekoliko drugačno sporočilo. Skoraj 900 milijonov evrov primanjkljaja v petih mesecih namreč težko deluje kot številka, ki bi sama po sebi vzbujala občutek finančnega udobja.
