Izraelski premier Benjamin Netanjahu je razkril, da je med vojno z Iranom “na skrivaj obiskal” Združene arabske emirate in se srečal s predsednikom države Mohamedom bin Zayedom, vendar so oblasti v Abu Dabiju navedbe kmalu zatem javno zanikale.
Iz Netanjahujevega urada so sporočili, da je srečanje pomenilo “zgodovinski preboj” v odnosih med državama. Zunanje ministrstvo ZAE pa je odgovorilo, da so poročila o skrivnem obisku “popolnoma neutemeljena” ter poudarilo, da odnosi z Izraelom potekajo izključno v okviru javno znanih Abrahamovih sporazumov.
Po poročanju BBC-ja naj bi srečanje potekalo v mestu Al Ain blizu meje z Omanom in trajalo več ur.
Iran ostro reagiral
Iranski zunanji minister Abbas Aragči je po Netanjahujevih izjavah dejal, da je izraelski premier zgolj javno potrdil informacije, ki naj bi jih iranske varnostne službe že pred tem posredovale vodstvu v Teheranu.
Dogovarjanje z Izraelom je označil za “neodpustljivo” in opozoril, da bodo tisti, ki sodelujejo z izraelsko stranjo, “odgovarjali”.
Iran je med vojno večkrat napadel cilje v Združenih arabskih emiratih, Teheran pa je državo kritiziral zaradi vse tesnejših odnosov z Washingtonom in Izraelom.
Vojna dodatno povezala Izrael in ZAE
Ameriški veleposlanik v Izraelu Mike Huckabee je v torek razkril, da je Izrael v času konflikta v ZAE namestil protiraketne sisteme Iron Dome za zaščito pred iranskimi napadi.
Po njegovih besedah je bila namestitev rezultat “izjemnega odnosa” med državama po podpisu Abrahamovih sporazumov v času prve administracije Donalda Trumpa.
Združeni arabski emirati so med vojno po lastnih podatkih prestregli več iranskih brezpilotnih letalnikov. Ministrstvo za obrambo ZAE je sporočilo, da je država od začetka konflikta konec februarja zaznala 551 balističnih raket, 29 križarskih raket in več kot 2.200 brezpilotnih letalnikov.
Wall Street Journal je ta teden poročal tudi, da naj bi ZAE sodelovali v napadih na iranske cilje, vključno z napadom na rafinerijo na otoku Lavan, česar Abu Dabi uradno ni potrdil.
Hormuška ožina ostaja ključna točka konflikta
Čeprav premirje med ZDA in Iranom velja približno mesec dni, razmere ostajajo zelo napete. Iran še naprej omejuje promet skozi Hormuško ožino, skozi katero običajno potuje približno petina svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom.
ZDA medtem nadaljujejo pritisk na Teheran z blokado iranskih pristanišč.
Iranska stran je Washingtonu že poslala nov predlog za konec vojne in ponovno odprtje Hormuške ožine, vendar ga je Donald Trump zavrnil in dejal, da je premirje trenutno “na aparatih za ohranjanje življenja”.
Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Ghalibaf je nato opozoril, da so iranske oborožene sile pripravljene odgovoriti na vsak nov napad.
