Pritisk na predsednika državnega sveta Marka Lotriča se stopnjuje. V Levici ocenjujejo, da je zaradi dvojne politične vloge – kot predsednik državnega sveta in hkrati predsednik stranke Fokus, ki sodeluje v pogajanjih za oblikovanje nove vlade – nastal konflikt interesov, zato ga pozivajo k takojšnjemu odstopu. Lotrič očitke zavrača in vztraja, da sta funkciji pravno združljivi, razlogov za odstop pa ne vidi.
Kot poroča MMC RTV SLO, je Levica vprašanje odprla v trenutku, ko se po sprejemu interventnega zakona za razvoj Slovenije vse bolj oblikuje nova desnosredinska parlamentarna večina okoli SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokratov. V stranki ocenjujejo, da bi lahko imel predsednik državnega sveta v takšni politični konfiguraciji neposreden vpliv na zakonodajni proces, hkrati pa sodeloval pri oblikovanju vladne politike.
Levica opozarja na preplet oblasti in nadzora
Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je poudarila, da državni svet po ustavi predstavlja socialne, gospodarske, lokalne in poklicne interese ter da ima pomembno vlogo v zakonodajnem postopku, predvsem prek instituta odložilnega veta.
Prav ta mehanizem je po njenem ključni problem. Če državni svet vodi predsednik stranke, ki sodeluje pri oblikovanju vlade in zakonodaje, se po mnenju Levice briše meja med zakonodajno oblastjo in institucijo, ki lahko sprejete zakone začasno zaustavi.
Vrečko opozarja, da je aktualna vlada Roberta Goloba v mandatu prejela kar 27 odložilnih vetov državnega sveta, zato po njenem ne gre za simbolično institucijo, ampak za pomemben politični vzvod. Po oceni Levice bi lahko prihodnja koalicija ob manjšinski podpori v državnem zboru zaradi vpliva v državnem svetu lažje obvladovala zakonodajni postopek.
“Imamo predsednika državnega sveta, ki je hkrati predsednik parlamentarne stranke in sodeluje pri oblikovanju prihodnje vlade. Državljani zato ne morejo več jasno vedeti, v kateri vlogi nastopa,” je poudarila Vrečko.
Levica je napovedala tudi prijavo Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).
Lotrič: Funkciji sta pravno skladni
Lotrič očitke zavrača in poudarja, da so pravno združljivost obeh funkcij preverili že pred ustanovitvijo stranke Fokus. Po njegovih besedah so pridobili pravna mnenja, ki naj bi jasno pokazala, da zakonodaja takšnega položaja ne prepoveduje.
Ob tem izpostavlja, da se je zaradi vprašanja nepristranskosti odpovedal kandidaturi na državnozborskih volitvah in s tem tudi morebitni neposredni vlogi v izvršni oblasti.
“V prvo vrsto sem postavil državni svet in njegovo vodenje,” je dejal Lotrič. Dodal je, da ne bo sodeloval v prihodnji vladi, čeprav Fokus sodeluje v koalicijskih pogajanjih.
Ostro je zavrnil tudi trditve, da bi državni svet deloval kot politični podaljšek prihodnje koalicije. Po njegovem državni svet ni nadzorna institucija, ampak predstavniški organ različnih interesnih skupin – lokalnih skupnosti, gospodarstva, sindikatov, kmetov in negospodarskih dejavnosti.
“Državni svet ne igra vloge nadzornika države,” poudarja Lotrič, ki meni, da gre predvsem za politični napad odhajajoče leve koalicije po spremembi razmerij moči v parlamentu.
Obenem opozarja, da v državnem svetu deluje več članov, ki so politično aktivni ali opravljajo dodatne funkcije v različnih organizacijah, zato sam svojega položaja ne vidi kot izjeme.
KPK prijavo prejela že aprila
Vprašanje Lotričeve dvojne vloge je sicer že pred javnim sporom med Levico in Fokusom prišlo do Komisije za preprečevanje korupcije. Predsednica komisije Katarina Bervar Sternad je za STA potrdila, da so prijavo glede morebitnega konflikta interesov prejeli že aprila.
Na komisiji po njenih besedah pripravljajo širša sistemska priporočila glede zakonodajnega postopka in političnih tveganj, pri čemer bodo obravnavali tudi primer predsednika državnega sveta.
Za zdaj KPK ni sprejela vsebinske odločitve, ali gre v primeru Lotriča za dejanski konflikt interesov.
Pravnik Pirnat: Konflikta interesov na prvi pogled ni
Podobno stališče kot Lotrič zagovarja tudi pravnik Rajko Pirnat. Za Radio Slovenija je ocenil, da na prvi pogled ne vidi klasičnega konflikta interesov, saj gre pri takšnih primerih običajno za nasprotje med zasebnim in javnim interesom.
Po njegovem politični interesi sami po sebi še ne pomenijo konflikta interesov ali korupcijskega tveganja.
Spor okoli Lotriča tako vse bolj odpira širše vprašanje politične vloge državnega sveta v obdobju nastajanja nove parlamentarne večine. Prav institut odložilnega veta bi lahko v prihodnjih mesecih postal eno ključnih orodij političnega pritiska med levim in desnim blokom, predvsem če bo nova vlada v državnem zboru operirala z minimalno večino.
