Papež Leon XIV. je ob vrnitvi z apostolskega potovanja po Afriki na letalu proti Rimu v pogovoru z novinarji ostro obsodil vojno in poudaril, da kot pastir ne more podpirati nasilja, saj v konfliktih umira preveč nedolžnih ljudi. V ospredje je postavil trpljenje civilistov, zlasti otrok, ter pozval k spoštovanju mednarodnega prava in nadaljevanju mirovnega dialoga.
Na vprašanja o zaostrovanju razmer med ZDA in Iranom je odgovoril, da razprava o menjavi režima ne sme zasenčiti ključnega vprašanja – kako preprečiti smrt nedolžnih. Opisal je kaotično stanje pogajanj, kjer se stališča strani iz dneva v dan spreminjajo, medtem pa posledice čuti celotno prebivalstvo. Spomnil je na konkretne človeške zgodbe, tudi na ubitega otroka, ki ga je srečal med obiskom v Libanonu.
“Ne gre za to, ali bo prišlo do menjave režima ali ne. Gre za to, kako uveljaviti vrednote brez smrti tolikšnega števila nedolžnih ljudi,” je dejal.
Vojna, diplomacija in “tiho delovanje” Vatikana
Papež je poudaril, da Sveta sedež pogosto deluje v ozadju, brez javnih obsodb, vendar z jasnim ciljem – spodbujati pravičnost, humanitarne pobude in konkretne izboljšave življenjskih razmer. Opozoril je, da diplomacija vključuje tudi dialog z državami z avtoritarnimi voditelji, saj to omogoča vpliv na vprašanja, kot so politični zaporniki, lakota ali dostop do zdravstvene oskrbe.
Ob tem je zavrnil očitke, da bi takšni obiski legitimirali režime. Po njegovih besedah gre predvsem za stik z ljudmi in iskanje načinov, kako v konkretnih razmerah uresničevati evangeljske vrednote.
“Naše delo ni vedno v javnih obsodbah, temveč v iskanju poti, kako izboljšati življenje ljudi,” je poudaril.
Migracije kot globalni problem in odgovornost bogatejših držav
Pomemben del pogovora je bil namenjen migracijam, ki jih je papež označil za globalni pojav. Poudaril je, da imajo države pravico nadzorovati svoje meje, vendar morajo ljudi ob prihodu obravnavati dostojanstveno.
Hkrati je odgovornost pripisal tudi bogatejšim državam, ki po njegovem mnenju ne storijo dovolj za izboljšanje razmer v državah izvora. Posebej je izpostavil Afriko, ki jo mnogi še vedno obravnavajo predvsem kot vir surovin.
“Zakaj ne vlagamo več v razvoj teh držav, da ljudem ne bi bilo treba odhajati?” je vprašal in opozoril tudi na problem trgovine z ljudmi.
Smrtna kazen in moralna vprašanja
Papež je jasno obsodil smrtno kazen in poudaril, da mora biti vsako človeško življenje zaščiteno – od spočetja do naravne smrti. Kritičen je bil do vseh odločitev držav, ki po njegovem mnenju neupravičeno posegajo v življenje posameznikov.
Ob vprašanjih o notranjih razpravah v Cerkvi, vključno z blagoslovom istospolnih parov, je poudaril, da se enotnost Cerkve ne sme vrteti okoli spolne morale. Kot pomembnejše teme je izpostavil pravičnost, enakost, versko svobodo in dostojanstvo človeka.
Poudaril je, da Cerkev ostaja odprta za vse, vendar hkrati opozoril, da bi nadaljnje spremembe na tem področju lahko povzročile več razdeljenosti kot enotnosti.
Papež Leon XIV. je pogovor sklenil s ponovnim pozivom k “kulturi miru”, ki temelji na dialogu, ne na nasilju, ter poudaril, da je zaščita nedolžnih ljudi temeljna odgovornost vseh držav.
