Papež Leon XIV. je med obiskom Monaka prebivalce ene najbogatejših držav na svetu pozval, naj svoje bogastvo in vpliv uporabijo za širše dobro – v času, ko po njegovih besedah svet zaznamujeta pritisk moči in napetosti.
Gre za zgodovinski obisk. Papež je postal prvi poglavar katoliške cerkve, ki je obiskal kneževino po letu 1538.
Ob prihodu v Monako so ga na heliportu sprejeli princ Albert in princesa Charlene, slovesnost pa je spremljal tudi topovski pozdrav. V palači so ga pričakali člani kraljeve družine, Charlene pa je nosila belo – protokolarni privilegij, ki ga Vatikan podeljuje katoliškim vladarjem.
Poziv bogati državi
Papež je z balkona palače poudaril, da ima Monako zaradi svojega položaja posebno odgovornost.
„To je pomembno, še posebej v zgodovinskem trenutku, ko razkazovanje moči in logika zatiranja škodujeta svetu in ogrožata mir.“
Pozval je, naj kneževina svoje bogastvo, vpliv in “dar majhnosti” usmeri v dobro.
Jasno sporočilo o vrednotah
V katedrali je nato v francoščini nagovoril katoliško skupnost in poudaril pomen varovanja življenja.
„… da bi se življenje vsakega moškega in ženske branilo in spodbujalo od spočetja do naravne smrti.“
Gre za jasno ponovitev katoliškega nauka, ki nasprotuje splavu in evtanaziji.
Monako je ena redkih evropskih držav, kjer je katolicizem uradna vera. Princ Albert je nedavno zavrnil predlog za legalizacijo splava, pri čemer je izpostavil vlogo vere v družbi.
Odločitev ima sicer omejen praktičen učinek, saj je splav v sosednji Franciji ustavno zaščitena pravica.
Obisk prihaja v času, ko se Evropa vse bolj sekularizira, del katoliških držav pa še vedno vztraja pri tradicionalnih stališčih.
Monako, ki šteje približno 38.000 prebivalcev, ostaja izrazito katoliška in mednarodna skupnost, kjer je le manjšina prebivalcev dejansko državljanov.
Papež se je med obiskom srečal tudi z mladimi in daroval mašo na stadionu Ludvika II., s čimer je zaključil enodnevni obisk kneževine.
