Po 28 letih se kot uradni denar poslavlja legendarna hrvaška kuna

Po 28 letih se kot uradni denar poslavlja hrvaška kuna. Na novega leta dan jo bo zamenjal evro. Več kot 500 milijonov bankovcev in okoli 5200 ton kovancev bodo poslali v stroje za rezanje in taljenje. Kune kot papirni in kovinski denar ter lipe kot kovanci v apoenih manj kot eno kuno so bile uvedene 30. maja 1994, na dan Hrvaške državnosti.

Krona in kuna

Državna komisija za denar je konec avgusta 1991 odločila, da se bo stalni denar na Hrvaškem po hrvaškem dinarju imenoval kruna in njen stoti del banica. Izveden je bil razpis za krono in izbrana je bila rešitev. Julija 1993, pa je na predlog desetih poslancev sabor odločil, da se bo hrvaška valuta imenovala kuna.

Del javnosti se je javno uprl in poudarjal, da je denar s tem imenom obremenjen z negativno zgodovinsko dediščino Neodvisne države Hrvaške. Zgodovinarji pravijo, da je odločitev odredil predsednik Franjo Tuđman. in sicer po spodbudi člana komisije in numizmatika Daliborja Brozovića.

Za podobo papirnatega denarja je bila izbrana zasnova Miroslava Šuteja, s katerim je sodeloval tudi Vilko Žiljak, za kovanec pa predlog Kuzme Kovačića. Papirnati denar v osmih apoenih je tiskalo münchensko podjetje Giesecke & Devrient GmbH, kasneje pa Osterreichische Banknoten z Dunaja. Kovance v devetih apoenih pa hrvaška kovnica.

Natisnjenih je bilo ena milijarda in 570 milijonov bankovcev

Kovinski denar je izdelan iz različnih zlitin. Trije najvišji apoeni so sestavljeni iz zlitine bakra, niklja in cinka, srednji apoeni iz jeklenega jedra, prevlečenega z mešanico kovin. Dve najnižji apoeni sta iz aluminija z zelo malo magnezija.

Skupno je bilo natisnjenih milijarda in 570 milijonov kosov vseh bankovcev v vrednosti 187 milijard kun. Kune so bile zelo kakovostni bankovci, a so se z uporabo vseeno obrabile. Zato so doslej umaknili in uničili več kot milijardo bankovcev v vrednosti 104,5 milijarde kun.

Največkrat natisnjen apoen je bil 200 kun, nato 100 kun in nazadnje 10 kun. V zadnjih letih sta bila največkrat v uporabi bankovca za 200 in 10 kun. Oblikovno so ostali enaki, dobili pa so nove zaščitne niti.

V obtoku 30 milijard HRK

Mimogrede, v zadnjih 11 letih se je količina denarja v obtoku podvojila in pred kratkim dosegla raven med 41 in 42 milijardami kun. Na slednje sta vplivala dvig standarda in nakopičena inflacija.

Podjetja in državljani so imeli v zadnjih mesecih v obtoku okoli 30 milijard kun. To je posledica inflacije. Kaže na to, da se je začel porabljati denar, ki je bil doma prihranjen kot rezerva, pa tudi upad povpraševanja zaradi menjave v evre.

Malo ponarejanje kun

Število ponarejenih kun razmeroma majhno, bistveno manjše od ponarejanja evrov. Največ ponarejanih je bilo apoenov po 200 kun, približno sto na leto. Leta 2019 je bilo na primer ponarejenih skupaj 506 kosov bankovcev, leta 2020 157 kosov, leta 2021 pa 198 kosov bankovcev kun.

Leta 2019 je bilo ponarejenih 4280 kosov evrskih bankovcev, leta 2020 237, leta 2021 pa 228 kosov bankovcev. Ponarejen denar je neposredna škoda za tistega, ki je tak bankovec prejel.

Umik se je začel septembra

Gotovinski cikel denarja se začne z načrtovanjem potreb po bankovcih in kovancih za naslednje leto. Odvisno je od številnih dejavnikov, kot so inflacija, pričakovane stopnje rasti ipd.

Umik presežkov kun se je začel septembra. Nato se po vsaki turistični sezoni presežki kun običajno umaknejo v trezorje. Umik se je letos povečal. Kune se bodo umikale postopoma in bankovce bo mogoče menjati neomejeno, kovance pa tri leta.

Vir Foto: Croatia week

By A.K.

3 thoughts on “Po 28 letih se poslavlja legendarna hrvaška kuna”
  1. […] Po 28 letih se kot uradni denar poslavlja hrvaška kuna. Na novega leta dan jo je zamenjal evro. Več kot 500 milijonov bankovcev in okoli 5200 ton kovancev bodo poslali v stroje za rezanje in taljenje. Kune kot papirni in kovinski denar ter lipe kot kovanci v apoenih manj kot eno kuno so bile uvedene 30. maja 1994, na dan Hrvaške državnosti… več tukaj. […]

  2. […] Uvedba evra na Hrvaškem je potekala v treh fazah. Prva faza je bila obdobje prikazovanja dvojnih cen po fiksnem menjalnem tečaju, ki se je začelo 5. septembra lani in je trajalo do konca leta 2022. Druga faza je bila obdobje dvojnega obtoka, ki je trajalo od letošnjega 1. januarja do sobote. Tretja faza pa se je začela danes, ko je evro postal edino uradno plačilno sredstvo na Hrvaškem. […]

Komentar: