Ruski parlament je sprejel zakon, ki predsedniku Vladimirju Putinu odpira možnost uporabe vojske za zaščito ruskih državljanov pred aretacijami, kazenskimi pregoni ali drugimi postopki, ki jih vodijo tuja ali mednarodna sodišča.
Za zakon je v državni dumi glasovalo 381 poslancev, proti ni bil nihče. Predlog, ki ga podpira tudi ruska vlada, zdaj čaka še na podpis predsednika Putina.
Nova zakonodaja razširja obstoječa predsedniška pooblastila za uporabo oboroženih sil zunaj njihovega klasičnega vojaškega namena. Po novem bi lahko ruske oblasti po predsednikovi odločitvi sprejele ukrepe za zaščito državljanov, ki bi bili tarča tujih sodnih postopkov.
V obrazložitvi zakona je navedeno, da gre za zaščito ruskih državljanov pred “aretacijo, kazenskim pregonom ali drugimi sodnimi postopki”, ki jih sprožijo države ali mednarodna sodišča, v katerih Rusija ne sodeluje.
Politično sporočilo Kremlja
Analitiki ocenjujejo, da zakon v praksi verjetno ne bo bistveno spremenil ravnanja tujih držav, vendar nosi močno politično in geopolitično sporočilo.
V Moskvi ga razumejo kot dodatno zaostrovanje odnosa do mednarodnih institucij, predvsem Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki je izdalo naloge za aretacijo več ruskih predstavnikov.
Med omenjenimi je tudi ruska komisarka za otrokove pravice Marija Lvova-Belova, ki jo ICC išče zaradi domnevnih deportacij ukrajinskih otrok iz zasedenih območij Ukrajine.
Če bo Putin zakon podpisal, bo začel veljati deset dni po uradni objavi.
