Pod gladino kirgiškega jezera Isik Kul arheologi raziskujejo ostanke velikega srednjeveškega naselja, ki je nekoč stalo ob pomembnem kraku svilne poti. Na plitvem jezerskem dnu so odkrili ostanke opečnih stavb, mlinski kamen, keramične posode in muslimansko grobišče. Mesto je pred približno 600 leti verjetno izginilo pod vodo zaradi silovitega potresa.
Potopljeno najdišče Toru-Aygyr v severozahodnem delu jezera raziskujejo strokovnjaki ruskega Inštituta za arheologijo in Nacionalne akademije znanosti Kirgizistana. Rezultati raziskav iz let 2023 in 2024 so bili objavljeni v arheološki znanstveni reviji, odprava pa je delo nadaljevala tudi leta 2025.
Ne gre za povsem novo odkrito mesto. Arheološki ostanki ob jezeru so znani že dolgo, vendar sodobne podvodne raziskave omogočajo precej natančnejše kartiranje njegovega obsega in razvoja.
Potopljeni arheološki kompleks se vzdolž obale razteza približno pet do šest kilometrov, njegovi ostanki pa segajo več sto metrov v jezero. Večina raziskanih struktur leži v plitvi vodi, na globini od približno enega do štirih metrov.
Stavba, ki je bila morda mošeja ali kopališče
Arheologi so leta 2025 podrobneje raziskali štiri dele naselja. Na prvem so odkrili ostanke stavb iz žgane opeke in kamnit mlinski kamen, s katerim so prebivalci mleli žito v moko ali zdrob.
Med najdbami posebej izstopa okrašeni opečni arhitekturni element. Raziskovalci sklepajo, da je na tem mestu stala pomembna javna stavba, vendar njene namembnosti še ne morejo zanesljivo določiti. Lahko bi šlo za mošejo, javno kopališče ali medreso oziroma islamsko versko šolo.
Na dnu so evidentirali tudi kamnite strukture in lesene tramove. Vzorce lesa so poslali na dendrokronološko in radiokarbonsko analizo, ki naj bi omogočili natančnejše datiranje stavb.
Na drugem območju so odkrili približno 300 krat 200 metrov veliko muslimansko grobišče iz 13. ali 14. stoletja. Pokojniki so bili pokopani skladno z islamskim obredjem, z obrazi obrnjenimi proti Meki.
Ker voda grobove postopoma razjeda, so arheologi dvignili posmrtne ostanke moškega in ženske ter jih predali v antropološko analizo. V drugem delu naselja so našli še tri pokope, ki bi lahko pripadali starejšemu grobišču.
Med keramičnimi najdbami je tudi velika skoraj v celoti ohranjena posoda, ki je zaradi usedlin še niso mogli varno dvigniti z jezerskega dna.
Mesto na stičišču kultur in trgovskih poti
Naselje je stalo na območju, ki ga je v srednjem veku nadzorovala turška dinastija Karahanidov. Skozi regijo so potovale karavane med Kitajsko, osrednjo Azijo in Evropo, z njimi pa niso prihajali le blago in denar, temveč tudi jeziki, ideje in vere.
Na območju so se prepletali tengrizem, budizem, nestorijansko krščanstvo in islam. Muslimansko grobišče kaže, da se je islam v naselju močneje uveljavil najpozneje v 13. stoletju.
Vodja kirgiškega dela odprave Valerij Kolčenko ocenjuje, da je mesto v začetku 15. stoletja prizadel močan potres, po katerem je območje prekrila voda. Raziskovalci domnevajo, da so prebivalci naselje zapustili že pred katastrofo, zato za zdaj ni dokazov o množičnem številu žrtev.
Isik Kul leži na potresno dejavnem območju, gladina jezera pa se je skozi zgodovino spreminjala. Potres ostaja vodilna razlaga za potopitev naselja, vendar morajo natančno zaporedje dogodkov potrditi geološke analize in datiranje najdenega lesa.
Podvodni droni, fotogrametrija in vrtanje v jezersko dno zdaj arheologom omogočajo izdelavo digitalnega zemljevida mesta. Najdbe bi lahko razkrile, kako so živeli prebivalci enega od številnih trgovskih središč, ki so povezovala vzhod in zahod, a so pozneje skoraj izginila iz zgodovinskega spomina.
