Položnice so plačane, nekaj prihrankov je na računu, vi pa že tretjič odložite izlet, novo jakno ali kos pohištva, ki bi vam olajšal vsakdan. Ne zato, ker si ga ne morete privoščiti, temveč ker vas ob zapravljanju zase preplavi neprijeten občutek. Ljudje, ki so vse življenje skrbeli za družino in varčevali za prihodnost, včasih težko sprejmejo, da je del denarja dovoljeno porabiti tudi za sedanje življenje.
Varčnost je pomembna in marsikomu je pomagala skozi težka obdobja. Toda navada, ki nas je nekoč varovala, lahko postane tako močna, da si ne dovolimo ničesar niti takrat, ko so osnovne potrebe urejene.
Na računu gledamo znesek, vendar ne vidimo le denarja. Vidimo varnost pred boleznijo, dragim popravilom in negotovo prihodnostjo. Včasih vidimo tudi leta dela, odrekanja in stavek, ki smo ga pogosto slišali v otroštvu: “Nikoli ne veš, kdaj boš potreboval.”
Najprej določite denar, ki ni namenjen užitkom
Poraba brez slabe vesti ne pomeni, da nehamo razmišljati o prihodnosti. Pred večjim nakupom je smiselno pregledati redne prihodke, mesečne stroške, dolgove in rezervo za nepričakovane izdatke. Načrtovanje financ je tudi pomemben del priprav na upokojitev, opozarja britanska organizacija Age UK.
Denar za osnovne življenjske stroške, zdravje, vzdrževanje doma in varnostno rezervo naj ostane ločen. Če bi nakup posegel vanj ali bi morali zaradi njega naslednji mesec varčevati pri hrani in položnicah, verjetno ni pravi trenutek.
Če pa po vseh obveznostih redno ostane nekaj denarja, mu lahko vnaprej določite nov namen. Ustvarite manjši “sklad za veselje”. Vanj vsak mesec prenesite znesek, ki ga lahko porabite brez dodatnega premisleka.
Ni pomembno, ali je to 20 ali 200 evrov. Bistveno je, da je denar že vnaprej namenjen vam, zato vsak nakup ne postane nova moralna razprava.
Ne čakajte, da bo nakup dovolj pomemben
Ljudje si pogosto dovolijo zapraviti za popravilo strehe, nov pralni stroj ali pomoč otrokom, zase pa le, če je stvar “res nujna”. Toda prijetnost ni vedno razkošje.
Udoben stol, kakovostni čevlji, kosilo s prijateljico, frizer, vstopnica za predstavo ali nekaj dni oddiha lahko izboljšajo vsakdan. Njihove vrednosti ni mogoče meriti samo po tem, koliko let bodo trajali.
Pred nakupom si postavite drugačno vprašanje. Ne le: “Ali to potrebujem?”, temveč tudi: “Ali bom to uporabljala in ali mi bo prineslo resnično zadovoljstvo?”
Tako se izognete dvema skrajnostma – popolnemu odrekanju in impulzivnemu zapravljanju. Draga stvar, kupljena iz dolgčasa, verjetno ne bo prinesla veliko veselja. Premišljen izlet, o katerem sanjate že dve leti, pa lahko ustvari spomine, ki jih boste dolgo nosili s seboj.
Vaši prihranki niso samodejno denar odraslih otrok
Številni starši si nečesa ne privoščijo, ker želijo čim več zapustiti otrokom ali jim pomagati že zdaj. To je lahko lepa odločitev, če je prostovoljna in si jo lahko privoščijo.
Težava nastane, ko se starši odpovedujejo udobju, zdravju in lepim izkušnjam, medtem ko odrasli otroci živijo bistveno manj varčno. Otrokom lahko pomagate, vendar vam ni treba živeti skromneje, kot je potrebno, samo zato, da bo nekoč ostalo več.
O večjih zneskih, posojilih in prenosu premoženja se je smiselno posvetovati z neodvisnim finančnim ali pravnim strokovnjakom. Pri manjših užitkih pa si lahko postavite preprosto merilo: obveznosti so urejene, rezerva ostaja nedotaknjena in nakup vam ne bo povzročil dolga.
Če so ti pogoji izpolnjeni, slaba vest ni opozorilo, da delate nekaj narobe. Morda je le stara navada, ki še ni dojela, da vam ni treba več vsakega evra hraniti za nekega prihodnjega človeka.
Denar je namenjen varnosti, vendar tudi življenju. Če ste ga ustvarjali desetletja, ni sebično, da del porabite za nekaj, zaradi česar bo sedanjost udobnejša, lepša ali preprosto bolj vaša.
