Start-up Neuralink Elona Muska, ki se ukvarja z možganskim računalništvom, je znova premagano. Tokrat je konkurent svojo napravo že vstavil prvemu ameriškemu bolniku.

Start-up podjetje Neuralink Elona Muska, ki se ukvarja z možganskim računalništvom, še ni dobilo dovoljenja Zvezne uprave za zdravila za vsaditev svoje tehnologije v ljudi. Neuralinkov konkurent, podjetje Synchron, je svojo napravo že vstavil v možgane prvega ameriškega bolnika. Gre za bolnika z ALS, nevrodegenerativno boleznijo, ki vpliva na bolnikovo sposobnost gibanja in govora, kot je poročal Bloomberg.   

Upajo, da bo bolnik lahko brskal po spletu ter komuniciral prek e-pošte in besedil samo z razmišljanjem. Naprava bi bolnikove misli pretvorila v dejanja z ukazi, ki bi jih poslala računalniku. 

Naprave Synchron

Družba Synchron je svoje naprave že vsadila tudi štirim bolnikom v Avstraliji. Bloomberg poroča, da ti bolniki zaenkrat nimajo oz. ne kažejo nobenih stranskih učinkov. Naprava jim omogoča pošiljanje sporočil prek aplikacije WhatsApp in spletne nakupe.

Družba Synchron je julija 2021 prejela dovoljenje FDA za začetek preskušanja svoje naprave za vstavitev stentrode v možgane šestih bolnikov.

Stentrodo je mogoče vstaviti v možgane, ne da bi prerezali lobanjo bolnika ali poškodovali njegovo tkivo. Zdravnik naredi rez na bolnikovem vratu, od tam pa stentrodo s pomočjo katetra vstavi v krvno žilo v motorični korteks. Področje, ki sodeluje pri načrtovanju, nadzoru in izvajanju prostovoljnih gibov. 

Zdravnik naredi rez na bolnikovem vratu, od tam pa stentrodo s pomočjo katetra vstavi v krvno žilo v motorični korteks. Področje, ki sodeluje pri načrtovanju, nadzoru in izvajanju prostovoljnih gibov. 

Po vsaditvi naprave jo z drugim postopkom povežejo z računalniško napravo, ki jo implantirajo v bolnikov prsni koš. Stentroda odčita signal, ki ga proizvajajo nevroni v možganih, nato pa ga pošlje v računalniško napravo. Ta pa signal prek povezave Bluetooth pošlje v računalnik ali telefon. 

Podjetje Neuralink si medtem prizadeva razviti kirurškega robota, s katerim bi v bolnikove možgane vsadili majhno napravo v obliki diska. Naprava bi nato obdelala in filtrirala signale na vgrajenem računalniškem čipu.

Čeprav je poskus na ljudeh v ZDA prvi za Synchronovo napravo, ni prvi na tem področju. Utahova matrika, tehnologija mikroelektrodne matrike, je od leta 1992 dalje standard za prenos električnih signalov iz možganov v računalnik.

Matrika je majhen silikonski kvadrat s 100 iglicami, ki se ob vsaditvi potisnejo v možgane. Do lanskega leta je bil to edini vmesnik možgani-računalnik, ki ga je odobrila agencija FDA. Pokazal je pomembne rezultate. Paraplegikom je npr. omogočil upravljanje robotskih rok.

Vendar je ta matrika zasnovana na tehnologiji iz devetdesetih let prejšnjega stoletja in lahko pokriva le delček od 86 milijard nevronov v možganih. 


Podjetje Neuralink

Musk je leta 2016 ustanovil podjetje Neuralink z namenom, da bi razvil napravo, ki bi po vsaditvi v človeške možgane omogočila računalniku, da bi misli človeka pretvarjal v dejanja. Ne želi si le zdraviti bolezni in motenj možganov, temveč jih tudi ozdraviti oz. odpraviti za vedno.

Kljub Muskovim ambicijam Neuralink še ni bil preizkušen na ljudeh. 

“Neuralink si zelo prizadeva za varnost vsadkov in je v tesnem stiku z agencijo FDA,” je Musk tvitnil februarja 2021. “Če bo šlo vse po planu, bomo morda še letos lahko opravili prve poskuse na ljudeh.”

Družba Neuralink še vedno ni izvedla preskusov na ljudeh. 

Vir slik: Twitter

Komentar: