Stavkovne zahteve policijskih sindikatov bodo očitno počakale na novo vlado. Policijska sindikata aktualni vladi očitata aroganco, ignoranco in opustitev socialnega dialoga, medtem ko na ministrstvu za notranje zadeve pojasnjujejo, da v času opravljanja tekočih poslov ne morejo sklepati dogovorov z večjimi finančnimi posledicami.
Kot poroča STA, je ministrstvo odpovedalo pogajanja o aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost javni red in varnost, ki predstavlja del stavkovnih zahtev. Nadaljujejo pa pogovore o spremembah akta o notranji organizaciji, sistemizaciji in delovnih mestih v policiji.
Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije sta prejšnji teden v javnem pismu opozorila, da so predstavniki ministrstva odpovedali sestanek o spremembah sistemizacije. To skupaj z odpovedjo pogajanj o aneksu in odsotnostjo vsebinskih pogovorov med stavko po njihovem mnenju kaže na “vzorec arogance, ignorance in podcenjevanja zaposlenih v policiji ter njunih reprezentativnih sindikatov”.
Ministrstvo: omejitve zaradi tekočih poslov
Na ministrstvu odgovarjajo, da se sestanka niso mogli udeležiti iz objektivnih razlogov, pri čemer so sindikatom predlagali nove termine. Pogajanja o aneksu pa so odpovedali, ker vlada v teh razmerah nima ustreznih pooblastil.
Sklicujejo se na mnenje službe vlade za zakonodajo, po katerem vlada brez polnih pooblastil ne sme sklepati dogovorov z večjimi finančnimi posledicami. Takšni ukrepi bi namreč pomenili uvajanje novih politik na področju plač in bi imeli dolgoročne učinke na državni proračun.
Dodajajo, da sta se pogajalski strani o aneksu sestali na 37 sejah, a do dogovora ni prišlo. Razhajanja so bila predvsem pri tarifnem delu, kjer sindikati zahtevajo novo plačno lestvico in uvrstitev delovnih mest, pri čemer po navedbah ministrstva ni bilo jasno, kako bi ta prehod izvedli. “Na takšne zahteve vlada ni mogla pristati,” so zapisali.
Stavka od marca, zahteve ostajajo odprte
Policijski sindikat Slovenije je stavko začel 12. marca. Med ključnimi zahtevami je sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi, s katerim želijo urediti plačne razrede karierne lestvice.
V normativnem delu zahtevajo tudi ureditev izmenskega in nadurnega dela, odmorov, pravice do odklopa, starševskega varstva ter zavarovanja odškodninske odgovornosti delodajalca.
Med zahtevami so še določitev meril za izplačevanje delovne uspešnosti in ustreznejša ureditev letnih dopustov.
