Pri naslednjem popisu prebivalstva naj bi Slovenija znova zbirala tudi podatke o narodnosti in veroizpovedi. Predlog je predstavila vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, podprl pa ga je premier Janez Janša. Poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza meni, da bi bil takšen popis nepotreben in nedemokratičen.
Razpravo je odprla Jelka Godec, ki je v pogovoru za Domovino ocenila, da Slovenija brez podatkov o narodnostni in verski sestavi prebivalstva nima dovolj jasne slike o družbenih spremembah.
“V Sloveniji bi morali uvesti popis narodnosti in veroizpovedi. To je pomembno vedeti, da se ve točno, koliko je teh in koliko teh,” je dejala Jelka Godec.
Na izsek pogovora se je na omrežju X odzval predsednik vlade Janez Janša in napovedal:
“Oboje bo vključeno ob naslednjem popisu. Kmalu.”
Od leta 2011 izvajamo registrski popis
Slovenija je zadnji klasični terenski popis prebivalstva izvedla leta 2002. Popisovalci so takrat obiskovali gospodinjstva in zbirali podatke o prebivalcih, njihovih gospodinjstvih, stanovanjih ter drugih demografskih in družbenih značilnostih.
Med vprašanji sta bili tudi narodnost in veroizpoved. Pri opredeljevanju vere ni bilo pomembno, ali je posameznik uradno registriran kot pripadnik določene verske skupnosti, temveč kako se je opredelil sam.
Od leta 2011 Statistični urad Republike Slovenije izvaja registrski popis, pri katerem podatke pridobi iz obstoječih administrativnih in statističnih evidenc. Ker podatkov o narodnosti in veroizpovedi v teh evidencah ni, jih sedanji popis ne vključuje.
Za ponovno zbiranje takšnih podatkov bi bilo zato treba določiti način popisovanja in zagotoviti ustrezno varovanje občutljivih osebnih podatkov. Posameznik ima po ustavi pravico svobodno izražati pripadnost svojemu narodu ali narodni skupnosti, prav tako pa se mu o tem ni treba izreči.
Felice Ziza: Predlog je nepotreben in nedemokratičen
Predlogu nasprotuje poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Ziza. Za Regional Obalo ga je označil za “nepotrebnega in nedemokratičnega” ter ocenil, da bi zbiranje podatkov o narodnosti in veroizpovedi lahko med prebivalci povzročilo zadrego in težave.
Po njegovem so podatki o številu pripadnikov drugih narodnosti, ki živijo v Sloveniji, že dovolj natančno znani. Ponovni popis bi sicer pokazal tudi, koliko prebivalcev se dejansko opredeljuje za pripadnike italijanske narodne skupnosti.
Zagovorniki predloga nasprotno menijo, da sedanji podatki ne omogočajo zanesljivega spremljanja sprememb v narodnostni in verski sestavi prebivalstva. Za zdaj še ni znano, kdaj in na kakšen način bi vlada napovedani popis izvedla ter ali bi šlo za klasični terenski popis ali posebno statistično raziskovanje.
