Napetosti med ZDA in Iranom se stopnjujejo. Hormuška ožina je znova zaprta, premirje pa je praktično na robu razpada. Teheran ameriško pomorsko blokado označuje za neposredno kršitev dogovora, Washington pa kljub temu stopnjuje pritisk in vztraja pri popolni omejitvi iranskega izvoza.
Iran je jasno sporočil, da bo ključna ladijska pot ostala zaprta, dokler ZDA ne umaknejo blokade njegovih pristanišč in plovil. Iranska revolucionarna garda zavrača tudi izjave Donalda Trumpa o razmerah v ožini, češ da “nimajo veljavnosti”. V Teheranu obenem poudarjajo, da je prav ameriška poteza tista, ki ruši pogoje dvotedenskega premirja, dogovorjenega ob posredovanju Pakistana.
Na drugi strani Washington ne popušča. Ameriške sile nadaljujejo prestrezanje ladij, ki plujejo proti iranski obali ali iz nje, ne glede na zastavo. Po podatkih ameriškega centralnega poveljstva so od začetka operacije obrnile že 23 plovil v bližini ožine. V zadnji izjavi so šli še dlje in zatrdili, da je blokada “popolnoma ustavila” pomorsko trgovino Irana.
Kljub tem trditvam so bila zaznana vsaj štiri plovila, ki so iranska pristanišča zapustila ali jih dosegla mimo blokade. To odpira vprašanje, ali Washington dejansko obvladuje pomorski promet v celoti ali pa gre predvsem za pritisk in signal trgom.
Premirje razpada na terenu
Dogovor o dvotedenskem premirju, dosežen 8. aprila, je predvideval odprtje ožine za komercialni promet in nadaljevanje pogajanj. Toda ključni pogoji – od izvoza nafte do varnostnih jamstev – niso bili nikoli razrešeni.
Časovnica razkriva stopnjevanje: po februarskih napadih in propadu diplomacije je Washington marca stopnjeval retoriko, zahteval odprtje ožine in grozil z napadi na energetsko infrastrukturo. Sledili so roki, preložitve in 21-urne napete razprave v Pakistanu, kjer sta bila med pogajalci tudi J. D. Vance in Abbas Araghchi. Kljub temu preboja ni bilo.
Le dan po teh pogovorih je Washington napovedal blokado. Teheran je sprva ožino odprl, nato pa jo znova zaprl – neposredno kot odgovor na ameriške ukrepe.
Trump medtem vztraja pri trdi liniji. V izjavi iz Ovalne pisarne je dejal, da pogovori sicer potekajo, vendar ZDA ne bodo dovolile, da bi jih Iran “izsiljeval”. Blokada bo po njegovih besedah ostala v veljavi, dokler ne bo dosežen “stoodstoten” dogovor.
Napadi na morju in pritisk na energijo
Razmere dodatno zaostrujejo novi incidenti. Ob obali Omana sta bila napadena tanker in kontejnerska ladja – prvi takšen primer po več kot desetih dneh zatišja. Poročila omenjajo tudi streljanje na plovila, v katerega naj bi bili vpleteni ladji pod indijsko zastavo.
Hormuška ožina ni lokalna točka konflikta. Gre za eno ključnih arterij svetovne energetike, skozi katero poteka približno petina globalne oskrbe z nafto. Vsaka motnja se skoraj neposredno prelije v višje cene energentov, dražje zavarovanje ladij in motnje v dobavnih verigah.
Vzporedno se varnostna slika v regiji širi. Na jugu Libanona so izraelske sile znova izvedle napade, medtem ko je bil med mednarodno misijo ubit francoski vojak. To kaže, da napetosti niso omejene le na ožino, temveč zajemajo širši geopolitični prostor.
Kombinacija blokade, zaprtja ožine in nejasnega napredka v pogajanjih ustvarja nevarno ravnotežje: na eni strani deklarativni dialog, na drugi pa konkretni ukrepi, ki neposredno dušijo trgovino. V takšnih razmerah lahko že manjši incident sproži novo eskalacijo – z neposrednimi posledicami za svetovne trge in oskrbo z energijo.
