Danes v Sloveniji obeležujemo Prešernov dan, osrednji državni kulturni praznik, ki ga praznujemo 8. februarja, na obletnico smrti pesnika Franceta Prešerna.
Ob letošnjem prazniku je ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko v poslanici poudarila, da dejstvo, da je kulturni praznik hkrati tudi dela prost dan, „kaže odnos slovenske države do kulture in umetnosti ter potrjuje, da smo že vzpostavili družbeni konsenz o njuni pomembni vlogi v naši zgodovini“. Po njenih besedah ima kultura v slovenskem prostoru posebno težo tudi zato, ker je bila prav ona nosilka narodnega oblikovanja v času, ko Slovenci še niso imeli lastne države.
Ministrica je zapisala, da je „tudi naša državnost utemeljena na emancipatornem kulturnem boju za naš jezik in našo kulturo ter njuno mesto pod soncem“. Prešernov dan je po njenem opozorilo, da kultura ni samoumevna, temveč rezultat dolgotrajnega ustvarjalnega in družbenega napora.
Osmi februar je po navedbah ministrice priložnost za razmislek o vlogi kulture v času negotovosti, hitrih družbenih sprememb in vse manjšega prostora za kritično misel. „Skozi umetniške prakse preteklosti in sedanjosti ne vstopamo le v kulturne ustanove, temveč skušamo z njimi razumeti sebe, skupnost in svet, v katerem živimo,“ je poudarila. Kultura ima po njenem prepričanju ključno vlogo pri razumevanju družbenih procesov in pri ohranjanju demokratičnega dialoga.
Leto 2026 je posvečeno Zofki Kveder in Srečku Kosovelu, dvema ustvarjalcema, ki sta kulturo razumela kot etično in preoblikovalno polje. Ministrica je zapisala, da sta oba ustvarjala v času globokih družbenih pretresov in umetnost razumela kot dejavnost, ki presega zgolj estetsko razsežnost. Kosovel je po njenih besedah razgaljal mehanizme kapitalizma, razčlovečenja in grozot vojne, Zofka Kveder pa je s pisanjem o notranjih svetovih žensk, materinstvu, delu in družbenih pričakovanjih zavračala idealizacijo sistema in literaturo razumela kot emancipatorno dejanje.
„Kultura ni okras družbe, temveč je njen temelj,“ je zapisala ministrica in dodala, da ji je treba pozornost namenjati vse leto, ne le ob praznikih. Ob tem je opozorila na pomen dostojnih delovnih pogojev za umetnike ter strokovne in tehnične delavce v kulturi. V času poplave dezinformacij so po njenih besedah kritično mišljenje ter bralna in vizualna pismenost ključni za razumevanje sveta.
Na predvečer Prešernovega dneva je v Cankarjevem domu potekala državna proslava, na kateri so podelili najvišja priznanja na področju umetniškega ustvarjanja. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta letos prejela plesalka Mateja Bučar in oblikovalec Saša Janez Mächtig, ki sta s svojim dolgoletnim delom pomembno zaznamovala slovenski kulturni prostor.
Podeljene so bile tudi nagrade Prešernovega sklada za vidne umetniške dosežke zadnjih let. Med letošnjimi nagrajenci so ustvarjalci z različnih področij – od glasbe, literature in vizualne umetnosti do filma in gledališča. Njihovo delo zaznamujejo izrazita avtorska prepoznavnost, raziskovanje sodobnih tem ter pomemben prispevek k razvoju slovenske umetnosti v zadnjih letih.
Proslavo je spremljal umetniški program z naslovom „Bogomilin križ :: Milenijska prekrstitev“, ki je z izrazito simboliko in sodobnim pristopom zaokrožil večer ter poudaril osrednje sporočilo praznika – kulturo kot prostor ustvarjalnosti, kritične misli in skupnega dobrega.
