Če slišimo besedo pomanjkanje vitaminov, nam je takoj jasno, za kaj gre. Veliko manj pa se govori o nasprotju – stanju, ko vitaminov ni premalo, temveč preveč. Prav temu pravimo hipervitaminoza. Gre za pojav, ki je v času prehranskih dopolnil, praškov, kapsul in „super“ dodatkov vse pogostejši, a pogosto spregledan.
Hipervitaminoza pomeni prekomerno kopičenje vitaminov v telesu, ki lahko vodi do različnih zdravstvenih težav. Najpogosteje se pojavi pri vitaminih, ki so topni v maščobah, saj se ti v telesu shranjujejo in ne izločajo hitro.
To so predvsem:
- vitamin A
- vitamin D
- vitamin E
- vitamin K
Pri vitaminih, topnih v vodi (npr. vitamin C ali vitamini skupine B), je tveganje manjše, saj se presežki praviloma izločijo z urinom – vendar tudi tu pretiravanje ni povsem brez posledic.
Najpogostejši vzrok ni hrana, temveč nekritična uporaba prehranskih dopolnil. Kombinacija multivitaminov, posameznih vitaminov in obogatenih živil lahko hitro pomeni, da telo prejema več, kot dejansko potrebuje.
Pogost scenarij je:
- „za imunski sistem“ jemljemo vitamin D,
- „za kožo“ vitamin A ali E,
- hkrati pa še vsakodnevni multivitamin.
Telo pa pri tem nima vgrajenega varovalnega mehanizma, ki bi presežke vedno pravočasno odstranil.
Znaki, ki jih ni dobro prezreti
Simptomi hipervitaminoze so pogosto nespecifični in se razvijajo postopoma, zato jih marsikdo ne poveže z vitamini. Med pogostejšimi so:
- glavoboli in slabost,
- utrujenost ali razdražljivost,
- težave s prebavo,
- suha koža ali izpadanje las,
- bolečine v sklepih ali mišicah,
- pri hujših oblikah tudi motnje delovanja jeter ali ledvic.
Pri vitaminu D lahko pride do zvišanih ravni kalcija v krvi, kar dodatno obremeni organizem.
Več ni vedno bolje
V kulturi „zdravja v kapsuli“ je pogosto prisotno prepričanje, da več vitaminov pomeni več energije, boljšo odpornost in več vitalnosti. V resnici pa telo deluje po principu ravnovesja. Kar je v pravem odmerku koristno, lahko v presežku postane breme.
Vitamini niso povsem nedolžni – še posebej, če jih jemljemo dolgoročno in brez jasnega razloga.
Za hipervitaminozo so bolj dovzetni:
- ljudje, ki redno jemljejo več prehranskih dopolnil hkrati,
- posamezniki, ki sledijo „trendnim“ priporočilom brez strokovne presoje,
- otroci, pri katerih so meje varnega vnosa nižje,
- osebe z boleznimi jeter ali ledvic.
Posebna previdnost je potrebna tudi v nosečnosti, kjer lahko presežki določenih vitaminov škodujejo razvoju ploda.
Kako se temu izogniti?
Najboljša zaščita pred hipervitaminozo je zmernost in premišljenost. Uravnotežena prehrana običajno pokrije potrebe po večini vitaminov. Prehranska dopolnila imajo svoje mesto, vendar niso nadomestilo za hrano – in še manj za občutek varnosti.
Pred dolgotrajnim jemanjem višjih odmerkov je smiselno preveriti dejanske potrebe, ne pa se zanašati na splošne nasvete ali trende.
Hipervitaminoza je dober primer, kako lahko dobra namera – skrb za zdravje – zdrsne v nasprotje. V želji po več energije, boljši odpornosti in boljšem počutju lahko telo nehote spravimo v stanje preobremenjenosti.
Zdravje redko potrebuje presežke. Pogosteje potrebuje ravnovesje.
