Pretok nafte in naftnih derivatov skozi Hormuško ožino se je občutno povečal ter dosega od 65 do 70 odstotkov ravni pred začetkom vojne z Iranom. Skozi eno najpomembnejših energetskih poti na svetu je prejšnji teden po ocenah analitičnega podjetja Vortexa vsak dan potovalo približno 11,2 milijona sodčkov nafte in derivatov.
Podatki Vortexe vključujejo surovo nafto, plinske kondenzate, utekočinjeni naftni plin ter derivate, kot je bencin. Pri surovi nafti in plinskih kondenzatih je okrevanje še izrazitejše, saj promet dosega približno 80 odstotkov predvojnih količin.
Na izboljšanje razmer kažejo tudi podatki analitičnega podjetja Kpler. Glavne proizvajalke nafte na Bližnjem vzhodu so septembra izvozile približno 12,8 milijona sodčkov surove nafte na dan, največ po začetku ameriško-izraelske vojne z Iranom konec februarja.
Pred vojno je njihov dnevni izvoz znašal približno 18,8 milijona sodčkov.
Savdska Arabija močno povečala izvoz
Skozi Hormuško ožino je septembra potovalo približno 7,4 milijona sodčkov surove nafte na dan. K okrevanju je največ prispevala Savdska Arabija, ki je izvoz povečala z avgustovskih 2,45 milijona na približno 5,4 milijona sodčkov dnevno.
Samo prejšnji teden je skozi ožino plulo 19 velikih savdskih tankerjev. Vsak od njih lahko prevaža približno dva milijona sodčkov nafte.
Pred začetkom vojne je skozi Hormuško ožino vsak dan plulo okoli 125 velikih trgovskih ladij. Po tej poti je potovala približno petina svetovnih količin surove nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, zato že manjše motnje hitro vplivajo na svetovne energetske trge.
Izboljšanje dobave bi lahko sčasoma zmanjšalo pritisk na cene nafte, vendar ostajajo prevoz, zavarovanje ladij in uporaba alternativnih poti dražji kot pred vojno. V Sloveniji so medtem začele veljati nove regulirane cene goriv, pri katerih je vlada ničelno okoljsko dajatev uporabila za blaženje cenovnih pritiskov.
Tankerji tudi pod zaščito ameriške mornarice
Promet se je močno zmanjšal po začetku ameriških in izraelskih napadov na Iran 28. februarja. Zaradi iranskih groženj in napadov so zalivske države povečale uporabo alternativnih naftovodov ter drugih izvoznih poti.
Vortexa del okrevanja pripisuje razširitvi tako imenovane flote za prevoz na krajših relacijah. Manjše število tankerjev pod zaščito ameriške mornarice pluje skozi ožino, prevzame nafto v pristaniščih Perzijskega zaliva in jo zunaj nevarnejšega območja pretovori na večje tankerje.
Obenem se povečuje tudi število velikih tankerjev, ki skozi Hormuško ožino plujejo neposredno. Kljub temu je izvoz iz regije še vedno približno šest milijonov sodčkov na dan nižji kot pred vojno.
Vojaška zaščita, pretovarjanje na odprtem morju in daljše alternativne poti povečujejo stroške. Čeprav se preskrba izboljšuje, zato razmere na naftnem trgu še niso primerljive s tistimi pred začetkom vojne.
