Vlada je sprejela stališče do ocene Fiskalnega sveta o predlogu rebalansa proračuna za leto 2026. Poudarja, da naj bi primanjkljaj celotnega sektorja država letos ostal pod tremi odstotki BDP, ukrepe za dolgoročno vzdržnost javnih financ pa napoveduje ob pripravi proračunov za prihodnji dve leti. Na isti dopisni seji je soglašala tudi z amandmajem, ki bi letošnjo povprečnino za občine zvišal z 835 na 845 evrov.
Vlada je v sporočilu o dopisni seji pojasnila, da je bil primanjkljaj pod tremi odstotki BDP zaradi kratkega časa za pripravo rebalansa njeno ključno merilo. Ob tem je zatrdila, da ostaja zavezana krepitvi vzdržnosti javnih financ, nadaljnje ukrepe pa bo predstavila skupaj s proračunskimi dokumenti za leti 2027 in 2028.
S tem se je odzvala na opozorila Fiskalnega sveta. Kot smo pisali v prispevku o njegovi oceni rebalansa, svet ocenjuje, da naj bi neto izdatki letos zrasli za okoli osem odstotkov, medtem ko je v srednjeročnem načrtu predvidena rast do 4,4 odstotka. Opozoril je tudi, da rebalans še ne vsebuje ukrepov za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
Vlada izpostavlja obveznosti, nastale po sprejetju proračuna
Po pojasnilih vlade je rebalans potreben, ker sta se od sprejetja proračuna spremenili gospodarska in finančna slika države, nastale pa so tudi nove obveznosti. Povečanje odhodkov pripisuje predvsem zakonskim obveznostim, zaključevanju črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost ter višjim obrambnim izdatkom.
Med novimi obveznostmi je navedla sredstva za zimski regres, dodatne izdatke zaradi dviga minimalne plače in spremembe pri plačah javnih uslužbencev, ki delajo v tujini. Vlada je ob tem izpostavila, da je mandat nastopila junija, ko se je proračun za leto 2026 že izvrševal.
Po njenih navedbah je predlagateljem finančnih načrtov, med njimi Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, naložila pripravo predlogov za omejitev finančnih posledic za državni proračun in obe blagajni. Nekateri predlogi so že usklajeni, drugi so še v medresorskem usklajevanju, so sporočili z Ministrstva za finance.
Večjih prihrankov od sistemskih ukrepov vlada letos še ne pričakuje. Kot pojasnjuje, sta za njihovo uskladitev in uveljavitev potrebna čas, njihovi finančni učinki pa naj bi se zato postopoma pokazali v prihodnjih letih. Predloge ukrepov napoveduje še letos.
Vladna projekcija primanjkljaja celotnega sektorja država pod tremi odstotki BDP in opozorilo Fiskalnega sveta o prehitri rasti neto izdatkov se nanašata na različni merili. Fiskalni svet je zato poleg letošnjega primanjkljaja izpostavil tudi vprašanje, s katerimi trajnimi ukrepi bo država v prihodnjih letih zajezila rast porabe.
Občinam predlagajo deset evrov višjo povprečnino
Vlada je soglašala tudi s predlogom amandmajev k noveli zakona o izvrševanju proračunov za leti 2026 in 2027. Med njimi je zvišanje letošnje povprečnine za občine z 835 na 845 evrov. Sprememba še ni dokončna, saj mora biti amandma sprejet v zakonodajnem postopku.
Če bo sprejet, bo višja povprečnina občinam pripadala za celotno leto 2026. Razliko med prvotnim in zvišanim zneskom naj bi jim poračunali ter nakazali najpozneje do 11. novembra 2026.
Združenja občin so po navedbah Ministrstva za finance opozorila, da prvotno dogovorjena povprečnina ne zadošča za nemoteno izvajanje zakonskih nalog. Njihove stroške povečujejo plačna reforma, dvig minimalne plače ter rast cen energentov, blaga in storitev.
