Avtomobil lahko vse poletje deluje brez težav, nato pa ob prvem hladnem jutru nenadoma ne vžge. Nizke temperature upočasnijo kemične procese v akumulatorju in zmanjšajo njegovo razpoložljivo moč, zagon hladnega motorja pa hkrati zahteva več energije. Akumulator, ki je bil še jeseni videti brezhiben, lahko zato ob prvem resnejšem mrazu odpove brez večjega opozorila.
Agencija za varnost prometa opozarja, da je akumulator pozimi zaradi zagonov pri nižjih temperaturah bolj obremenjen. Njegovo dejansko stanje je težko oceniti samo po videzu, zato je priporočljiv preizkus pred začetkom hladnejšega dela leta.
Po podatkih, ki jih navaja proizvajalec Varta na podlagi statistike nemškega avtomobilskega kluba ADAC, so težave z 12-voltnim akumulatorjem vzrok za približno 45 odstotkov intervencij ob okvarah vozil.
Škoda pogosto nastaja poleti, pokaže pa se pozimi
Čeprav vozniki težave običajno povezujejo z mrazom, se staranje akumulatorja pospešuje tudi v vročini. Visoke temperature povečujejo samopraznjenje in hitreje starajo njegove elektrokemične sestavne dele.
“Mnogi vozniki menijo, da akumulator poškoduje mraz, vendar se začetek njegovega propadanja pogosto skriva v vročini,” je pojasnil podpredsednik za razvoj pri družbi Clarios Christian Rosenkranz.
Poletna vročina torej oslabi akumulator, padec temperature pa razkrije zmanjšano zmogljivost. Medtem ko je pri višjih temperaturah še dovolj močan za zagon motorja, lahko pri prvem mrazu njegova zagonska moč pade pod potrebno mejo.
Počasen zagon je eno prvih opozoril
Najbolj značilen znak oslabljenega akumulatorja je počasnejše vrtenje zaganjalnika. Motor potrebuje več časa, da vžge, zvok zagona pa je težji in počasnejši kot običajno.
Na težave lahko opozarjajo tudi:
- zatemnitev žarometov ob zagonu,
- občasno utripanje ali slabše delovanje notranjih luči,
- težave z električnim odpiranjem stekel,
- ponastavljanje ure ali drugih nastavitev,
- opozorilna lučka akumulatorja,
- občasno nedelovanje sistema start-stop.
Slednje še ne pomeni nujno okvare. Sistem start-stop se lahko zaradi nizke napolnjenosti akumulatorja začasno izključi, saj elektronika daje prednost zanesljivemu naslednjemu zagonu motorja.
Tudi akumulator, ki brez težav prižge luči in radio, ni nujno dovolj zmogljiv za zagon motorja. Zaganjalnik namreč v kratkem času zahteva precej več električne energije kot drugi porabniki.
Kratke vožnje ga ne napolnijo dovolj
Pogoste kratke vožnje so za akumulator posebej neugodne. Ob vsakem zagonu porabi veliko energije, alternator pa je na nekajkilometrski poti pogosto ne more v celoti nadomestiti.
Pozimi dodatno delujejo ogrevanje zadnjega stekla, sedežev, volana in ogledal, ventilator kabine, brisalci ter luči. Poraba električne energije je zato večja prav v času, ko ima akumulator zaradi nizke temperature manj razpoložljive moči.
Težave so pogostejše tudi pri avtomobilih, ki dalj časa stojijo. Alarm, centralno zaklepanje, sistem za dostop brez ključa in druga elektronika porabljajo manjše količine energije tudi, ko je vozilo ugasnjeno.
Če se avtomobil uporablja redko ali skoraj izključno za kratke poti, je smiselna občasna daljša vožnja ali polnjenje s primernim pametnim polnilnikom. Pri izbiri načina polnjenja je treba upoštevati navodila proizvajalca vozila in akumulatorja.
Po štirih letih je pregled še posebej smiseln
Življenjska doba akumulatorja je odvisna od njegove vrste, načina uporabe, števila zagonov in temperaturnih obremenitev. Bosch med dejavniki, zaradi katerih je pregled posebej priporočljiv, navaja starost nad štiri leta, počasno zaganjanje, zatemnjene luči in pogoste kratke vožnje.
Strokovni pregled ne vključuje le meritve napetosti. Preverijo se fizično stanje akumulatorja, priključki, morebitna korozija ter njegova sposobnost zagotavljanja potrebnega toka ob zagonu. Smiselno je preveriti tudi polnilni sistem, saj je lahko nizka napetost posledica težave z alternatorjem in ne samega akumulatorja.
“Preizkus pomaga odkriti bližajočo se odpoved. Vozniki naj stanje akumulatorja preverijo najmanj enkrat letno pred zimo,” svetuje Rosenkranz.
Pri sistemu start-stop ne zadošča vsak akumulator
Avtomobili s sistemom start-stop uporabljajo akumulatorje, ki so zasnovani za bistveno večje število zagonov in večje obremenitve. Običajno gre za tehnologijo EFB ali AGM, izbira pa je odvisna od zahtev posameznega vozila.
Tudi če voznik sistem start-stop pogosto izključi, običajni akumulator ni nujno primerna zamenjava. Sodobni avtomobili uporabljajo rekuperacijo zavorne energije, elektronsko upravljanje porabe in tipala, ki spremljajo stanje akumulatorja.
Pri nekaterih vozilih je treba novo baterijo po vgradnji tudi prijaviti oziroma registrirati v sistem za upravljanje energije. Če je vgrajena napačna vrsta ali menjava ni pravilno evidentirana, se lahko akumulator hitreje obrabi, posamezne električne funkcije pa ne delujejo pravilno.
Najvarnejši ukrep pred zimo je zato preprost preizkus zmogljivosti. Traja le nekaj minut, lahko pa prepreči, da bi prvi znak dotrajanega akumulatorja postal avtomobil, ki nekega hladnega jutra preprosto ne vžge.
