Število priseljencev v Evropski uniji je doseglo novo rekordno raven. Leta 2025 je v državah članicah živelo približno 64,2 milijona tujih prebivalcev, kar je za okoli 2,1 milijona več kot leto prej in potrjuje dolgoročni trend rasti, ki vse bolj vpliva na trg dela, socialne sisteme in politične razprave po Evropi.
Podatki temeljijo na statistiki Eurostata in Visokega komisariata Združenih narodov za begunce. V primerjavi z letom 2010, ko je bilo v EU okoli 40 milijonov priseljencev, gre za izrazit skok, ki kaže na pospešeno dinamiko migracij v zadnjem desetletju.
Nemčija ostaja država z največjim številom tujih prebivalcev, kjer jih živi skoraj 18 milijonov. Približno 72 odstotkov jih je v delovno aktivni starosti, kar ima neposreden vpliv na gospodarstvo. Najhitrejšo rast v zadnjem obdobju beleži Španija, kjer se je število tujih prebivalcev povečalo za okoli 700.000 in doseglo približno 9,5 milijona.
Neenakomerna porazdelitev po državah
Migracijski tokovi so po državah članicah izrazito neenakomerni. Medtem ko Nemčija ostaja glavna destinacija v absolutnem smislu, imajo nekatere manjše države bistveno večji delež priseljencev glede na število prebivalcev. Med izstopajočimi so Luksemburg, Malta in Ciper.
Prošnje za azil ostajajo skoncentrirane v omejenem številu držav. Španija, Italija, Francija in Nemčija skupaj predstavljajo skoraj tri četrtine vseh vloženih prošenj v EU. Nemčija ima tudi največje skupno število beguncev, približno 2,7 milijona.
