V Ljubljani in Mariboru so se danes pojavili veliki oglasni plakati, na katerih je poslanec Levice in kandidat za ljubljanskega župana Luka Mesec upodobljen v arabskih oblačilih ob belem prahu, ki naj bi ponazarjal kokain. Naročilo in plačilo plakatov je prevzel Rok Snežič, ki trdi, da se je s tem odzval na besede, izrečene v oddaji Tarča.
Rok Snežič je za STA pojasnil, da se je za obcestne plakate odločil po nastopu Luke Mesca v zadnji oddaji Tarča na TV Slovenija. Po Snežičevih besedah je Mesec predstavniku SDS Luki Simoniču zabrusil, da stranka pred vsakimi volitvami “v boj pošlje svojega kriminalca Snežiča”, da bi uničeval Levico.
“Z ‘jumboti’ sem vrnil razžalitev Mescu,” je dejal Rok Snežič. Ob tem se je skliceval na 158. člen kazenskega zakonika, po katerem naj po njegovi razlagi ne bi šlo za kaznivo dejanje, če nekdo vrne razžalitev, ki je je bil deležen.
Luka Mesec se je po navedbah Levice na plakate odzval zgolj z besedami: “Nevredno komentarja.“
Na plakatu tudi napis “ljubljanski paša”
Na plakatih je Luka Mesec označen kot “ljubljanski paša”, kar je očitno povezano z njegovo kandidaturo za župana Ljubljane. Arabska oblačila in kamela bi bili lahko povezani tudi z nedavno Snežičevo potezo, ko je prevzel podjetje poslanca Borisa Mijiča Progros, ga preimenoval v Klukec ter kot glavno dejavnost določil rejo kamel.
Upodobitev belega prahu se nanaša na izjavo Dušana Smodeja, ki mu med drugim sodijo zaradi obtožb o spolnem nasilju. Smodej je trdil, da je Mesca videl uživati kokain. Gre za njegovo trditev, predstavljeno brez dokazov, Luka Mesec pa je ni potrdil.
Predhodnega nadzora nad vsebino plakatov ni
Na Oglaševalski zbornici Slovenije opozarjajo, da država nima splošnega mehanizma, ki bi pred objavo pregledoval vsebino zunanjih političnih plakatov in preprečil morebitne žaljive ali drugače sporne oglase. Ukrepanje je praviloma mogoče šele po objavi, odvisno pa je od vsebine posameznega oglasa.
Izvršna direktorica zbornice Mojca Briščik je za STA pojasnila, da vsaka žaljiva ali neokusna vsebina še ne pomeni kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
“Pri političnem plakatu je treba presoditi konkretno vsebino, kontekst in zakonske znake kaznivega dejanja,” je poudarila.
Če gre za žalitev posameznika, so po njenih besedah na voljo kazenskopravno varstvo časti in dobrega imena ter civilnopravno varstvo osebnostnih pravic. O tem, ali je bil poseg nedopusten, bi se lahko odločalo v naknadnem pravnem postopku.
Politični oglasi morajo razkriti naročnika
Če so plakati del volilne kampanje, zanje velja tudi zakon o volilni in referendumski kampanji. Ta med drugim zahteva navedbo naročnika in zaporedne številke plakata, ne omogoča pa predhodnega vsebinskega preverjanja političnih sporočil.
Od oktobra lani velja tudi evropska uredba o političnem oglaševanju. Politični oglasi morajo biti jasno označeni, razvidna pa morata biti njihov sponzor oziroma naročnik in kampanja, na katero se oglas nanaša. Tudi uredba ni uvedla splošnega predhodnega preverjanja njihove vsebine.
