Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je pred začetkom novega šolskega leta napovedal reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature, zmanjševanje administrativnih obremenitev učiteljev ter ukrepe za krepitev njihove avtoritete. Med ključne cilje je uvrstil tudi kakovostno in ideološko nevtralno izobraževanje.
Rončević je prednostne usmeritve ministrstva predstavil na 12. konferenci ravnateljic in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov na Brdu pri Kranju. Kot so sporočili z ministrstva, je med največjimi izzivi slovenskega šolstva izpostavil pomanjkanje kadrov, obremenjenost učiteljev z administracijo ter potrebo po posodobitvi preverjanja znanja.
“Prihodnosti naše države ne določajo samo naravni viri ali geografska lega, temveč predvsem znanje ljudi,” je poudaril minister. Po njegovih besedah mora država ustvariti pogoje, v katerih se bo Slovenija krepila kot družba znanja, ustvarjalnosti, odgovornosti in priložnosti.
“Šola mora učence učiti, kako misliti”
Ministrstvo bo sledilo štirim ključnim ciljem: kakovostnemu in ideološko nevtralnemu izobraževanju, razbremenitvi učiteljev in krepitvi njihove avtoritete, tesnejšemu povezovanju znanja, raziskav in gospodarstva ter izboljšanju možnosti mladih pri izobraževanju, zaposlovanju in osamosvajanju.
“Šola mora učence učiti, kako misliti, ne kaj misliti. Njene ključne naloge so posredovanje znanja, razvijanje kritičnega mišljenja ter vzgoja odgovornih in aktivnih državljank in državljanov,” je dejal Rončević.
Napovedal je tudi krepitev avtonomije učiteljev in njihovega položaja v družbi. Kadrovsko pomanjkanje je označil za eno največjih razvojnih omejitev slovenskega šolstva.
“Želimo ustvariti pogoje, v katerih bodo tudi najboljši ponovno videli učiteljski poklic kot res privlačno karierno izbiro,” je poudaril. Poleg zaposlovanja novih kadrov bo treba po njegovem razmisliti tudi o novih načinih poučevanja in uporabi sodobnih tehnologij.
Pregled administrativnih obveznosti
Ena od prednostnih nalog bo sistematičen pregled administrativnih obveznosti učiteljev in drugih strokovnih delavcev. Ministrstvo naj bi skupaj z deležniki ugotavljalo, katere evidence, poročila in druga opravila je mogoče smiselno zmanjšati.
“Če administrativno pravilo nima dodane vrednosti za kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa, se moramo vprašati, ali ga res potrebujemo. Cilj je preprost: več časa za učence, manj časa za obrazce,” je dejal minister.
NPZ in matura ostajata, a ju nameravajo spremeniti
Rončević je napovedal tudi reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature, vendar poudaril, da ju ministrstvo ne namerava odpraviti. Po njegovih besedah ostajata pomembna instrumenta za spremljanje kakovosti izobraževalnega sistema in zagotavljanje primerljivih standardov znanja.
Cilj reforme naj ne bi bilo zniževanje standardov, temveč posodobitev načina preverjanja. Poleg vsebinskega znanja naj bi NPZ in matura v večji meri vrednotila razumevanje, uporabo znanja in sposobnost kritičnega presojanja.
Reforma naj bi temeljila na strokovnih analizah, mednarodnih primerjavah in pogovorih z deležniki. Minister konkretnih sprememb in časovnice njihove uvedbe v nagovoru še ni predstavil.
Ob robu konference se je Rončević srečal tudi s predstavniki Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, s katerimi so se dogovorili o temah prihodnjih pogovorov.
