Rozine pogosto veljajo za „zdravo sladico“, ki jo brez slabe vesti dodamo v kosmiče, jogurt ali domače pecivo. Majhne, sladke in priročne so stalnica v kuhinji, hkrati pa jih mnogi dojemajo kot boljšo alternativo čokoladi ali piškotom. A vprašanje, ali so res tako zelo zdrave, kot jim radi pripisujemo, ni povsem preprosto. Ker gre za posušeno sadje, so hranila sicer ohranjena, a tudi sladkor je bistveno bolj skoncentriran kot v svežem grozdju. Zato se pri rozinah hitro znajdemo na meji med koristnim dodatkom k prehrani in neopazno sladkorno bombo.
Rozine so posušeno grozdje, zato ohranijo velik del mineralov in nekaterih zaščitnih rastlinskih snovi. Vsebujejo kalij, ki je pomemben za uravnavanje krvnega tlaka, nekaj železa, magnezija in bor, ki ima vlogo pri presnovi kosti. Prisotne so tudi polifenolne spojine, povezane z antioksidativnim delovanjem. Poleg tega rozine vsebujejo prehranske vlaknine, ki prispevajo k urejeni prebavi in lahko nekoliko upočasnijo dvig krvnega sladkorja v primerjavi s čistimi sladkorji.
Ker gre za dehidrirano sadje, je sladkor močno skoncentriran. V majhni pestí rozin je lahko toliko sladkorja kot v večjem kosu svežega sadja. To pomeni hitro energijo, hkrati pa tudi hitro obremenitev za presnovo glukoze, zlasti pri ljudeh z inzulinsko rezistenco ali sladkorno boleznijo.
Energijska gostota je visoka: rozine niso „lahkoten“ prigrizek, če jih jemo brez nadzora nad količino.
Kako vplivajo na zobe in apetit
Rozine so lepljive in se rade zadržujejo v zobnih razpokah, kar ob pogostem uživanju brez ustrezne ustne higiene poveča tveganje za karies.
Po drugi strani lahko zaradi sladkosti in mehke strukture hitro vodijo v prenajedanje – občutek sitosti pride pozneje kot pri svežem sadju.
Rozine so smiselne kot del obroka, ne kot samostojen „sladek prigrizek“. V kombinaciji z beljakovinami in maščobami (na primer v jogurtu, ovseni kaši, z oreščki) je dvig krvnega sladkorja počasnejši.
Za športnike ali pri daljših naporih so lahko praktičen vir hitre energije. Tudi pri zaprtju lahko zaradi vlaknin pomagajo, če so del sicer uravnotežene prehrane.
Ali so bolj zdrave od sladkarij? Da. So pa enakovredne svežemu sadju? Ne.
V primerjavi s piškoti ali bonboni imajo rozine hranila, vlaknine in naravne rastlinske spojine, kar je jasna prednost. V primerjavi s svežim sadjem pa izgubijo del vode in s tem volumen, ki pomaga pri sitosti, ter imajo bistveno več sladkorja na grižljaj.
V praksi to pomeni: rozine niso „slabe“, niso pa tudi živilo, ki bi ga bilo smiselno uživati brez omejitev samo zato, ker gre za sadje. Zmerne količine, v sklopu obroka in ne kot stalni prigrizek, so razumna in prehransko utemeljena izbira.
