Nekdanji zunanji minister in diplomat Dimitrij Rupel je ob praznovanju 80. rojstnega dne predstavil novo knjigo Dobri nameni. V njej je predstavil ključne trenutke ob osamosvojitvi države, z dobrimi nameni pa je po njegovih besedah tudi v politiki tlakovana pot v pekel. Kot poroča STA, so govorci ob tem potegnili tudi vzporednice z aktualno politično situacijo.
Slavnostni govorci na akademiji, ki so jo organizirali Slovenska matica, Nova univerza in Inštitut Nove revije, so bili nekdanji ustavni pravnik Peter Jambrek, nekdanji notranji minister Igor Bavčar, publicist Igor Omerza in predsednik SDS Janez Janša.
Knjiga o Sloveniji in osamosvojitveni generaciji
Jambrek je Ruplovo knjigo predstavil kot roman o zgodovinsko pomembnih osebah in dogodkih. Njegov osrednji subjekt pa je Slovenija, saj Rupel poleg njenega rojstva opisuje tudi „njene poroke in razveze, ob tem pa njene številne zablode in dosežke“.
Rupel je v nagovoru dejal, da se je v pravem trenutku pridružil veliki osamosvojitveni generaciji. Med njene člane poleg sebe, Janeza Janše, Igorja Bavčarja, Igorja Omerze in Petra Jambreka šteje še Franceta Bučarja, Ivana Omana, Tarasa Kermaunerja, Jožeta Pučnika, Nika Grafenauerja, Tineta Hribarja, Milana Kučana, Lojzeta Peterleta in Janeza Drnovška.
Simboli te generacije so samostojna, neodvisna država, ki je članica Organizacije združenih narodov, EU in Nata, je naštel. Domoljubne generacije po njegovem mnenju družijo dobri nameni v zvezi s slovenskim narodom, nesporno sporočilo knjige pa je, da je z dobrimi nameni tlakovana pot v pekel.
Vzporednice z današnjo politiko
Jambrek je potegnil vzporednice med izidom prvih demokratičnih volitev 8. aprila 1990 in letošnjimi parlamentarnimi volitvami. Podobnosti so po njegovem mnenju v rezultatu, ki gre „v korist kontinuitete strank, naslednic Demosove ureditve“.
Predsednik NSi Jernej Vrtovec in predsednik Demokratov Anže Logar sta v t. i. tretji blok povabila tudi stranko SD, kar je bilo po Jambrekovi oceni „velikodušno darilo, primerljivo s ponujeno roko sprave“. Zavrnitev povabila s strani SD pa vidi kot simbolno sporočilo, da se ni ponovilo spravljivo leto 1989. Če se ne more ponoviti sinergija dveh blokov, je po njegovem mnenju smiselno ponoviti vsaj Demosovo izkušnjo.
Rupel Dobre namene trenutno vidi v namenih Janeza Janše in t. i. tretjega bloka, ki ga tvorijo NSi, Demokrati in Resni.ca, da sestavijo „neko novo vlado“ in prekinejo tradicijo prevlade „levičarske politike“. Tudi vladi Roberta Goloba so „priročnik za vladanje“ napisali v Levici, je dejal.
Ocene o razmerjih sil in prihodnjih potezah
Slovesnosti se je udeležil tudi prvi predsednik vlade Lojze Peterle, ki je ocenil, da je ustanovitev tretjega bloka precej prispevala h kristalizaciji trenutne politične situacije. „Mislim, da bo izredno težko sestaviti vlado na osnovi koalicije, ki je vladala doslej,“ je dejal. Ob tem je ocenil, da „bomo doživeli zelo zanimiv teden“. Izvolitev predsednika DZ bo po njegovih besedah pokazala, „kam bodo stvari šle“. V tem trenutku pa ne pričakuje, da bi bil za predsednika DZ izvoljen Janez Cigler Kralj oziroma da bi poslanci že zdaj izvolili predsednika DZ „iz te strani“. Tudi v to, da bi vlado vodil kdo drug kot Janez Janša ali Robert Golob, ne verjame.
Janša pa se je v nagovoru spominjal nastanka majniške deklaracije, kjer sta v Ruplovem kabinetu soglasje prejela dva še vedno aktualna stavka, da „želimo živeti v suvereni državi slovenskega naroda, kjer si bomo sami določali vero in postave“. Po njegovem mnenju ta drugi stavek še ni uresničen, saj „to v glavnem dela nekdo drug za nas“. Ocenil je tudi, da Slovenija ni uspešno izpeljala tranzicije in je zelo blizu temu, da imamo „namesto vladavine prava vladavino korupcije in namesto svobode govora monopole laži“.
Akademije so se med drugim udeležili nekdanji predsednik republike Borut Pahor, nekdanji minister za izobraževanje Žiga Turk, nekdanji predsednik DZ Janez Podobnik, nekdanji minister za kulturo Vasko Simoniti, uradni govorec v času osamosvajanja Jelko Kacin in poslanka SDS Alenka Jeraj.
