Sara Logar, dipl. dietetičarka, naturopatinja in terapevtka Planeta zdravja, se v tokratni kolumni posveča temi, o kateri redko govorimo – a je eden najzanesljivejših pokazateljev našega zdravja: odvajanju blata. V javnosti pogosto velja prepričanje, da je zdravo odvajati vsak dan, vendar strokovnjaki opozarjajo, da ima vsak organizem svoj naravni ritem.
Ko govorimo o zdravju črevesja, pogosto slišimo, da je vsakodnevno odvajanje znak dobre prebave. A ali je res nujno, da gremo na “veliko potrebo” vsak dan? Resnica je, da se naše navade odvajanja blata razlikujejo tako kot mi sami. Ljudje različnih starosti, spolov in življenjskih slogov imajo zelo raznolike prebavne ritme, in to je povsem normalno.
Raziskave kažejo, da je zdravo odvajati blato od trikrat na dan do trikrat na teden. Na pogostost vplivajo številni dejavniki, od prehrane in količine zaužite vode do stresa, gibanja in celo potovanj.
Če odvajate redkeje, lahko to pomeni zaprtje, pogostejše in bolj tekoče blato pa lahko kaže na drisko. A to še ne pomeni nujno bolezni, pomembno je, da poznate svoj naravni ritem in spremljate spremembe.
Naše telo je izjemno individualno. Nekdo se bo počutil odlično, če odvaja vsak dan, drugi pa le nekajkrat na teden, pomembno je, da se po odvajanju počutimo sproščeno in da je blato normalne oblike in barve.
Eden najpomembnejših dejavnikov je prehrana. Več kot zaužijemo rastlinskih vlaknin iz sadja, zelenjave, polnozrnatih žit, stročnic, oreškov in semen, bolj redno bo naše črevesje delovalo. Vlaknine povečajo volumen blata in pospešujejo njegovo potovanje skozi prebavni trakt.
Tudi hidracija je ključna. Medtem ko hrana potuje skozi črevesje, telo ponovno absorbira vodo, če je nimamo dovolj, lahko pride do zaprtja. Zato pijte dovolj tekočine čez dan, da bo vse “teklo gladko”.
Kaj vpliva na prebavo?
Na prebavo vplivajo tudi alergije, intolerance in stanja, kot je sindrom razdražljivega črevesja. Pogosta driska, napihnjenost ali plini so lahko znak, da nekaj v vaši prehrani ne ustreza vašemu telesu. Tudi stres ima velik vpliv. Ker so črevesje, možgani in živčni sistem tesno povezani, lahko stres in tesnoba povzročita zaprtje, drisko ali slabost.
Čas, ki ga hrana potrebuje, da preide skozi prebavni sistem, je še en zanimiv pokazatelj zdravja črevesja. To lahko preprosto preverite: pojejte nekaj izrazite barve, na primer peso ali modro živilo, in spremljajte, koliko časa traja, da se barva pojavi v blatu.
Skupni čas prehoda, torej, koliko časa traja, da hrana potuje od krožnika do stranišča, je pri večini ljudi med 18 in 36 urami, kar velja za optimalen znak zdrave prebave in ravnovesja mikrobioma. Vendar je optimalen čas prehoda, še vedno predmet številnih raziskal. Če je ta čas zelo dolg (več kot 36 ali 48 ur), se hrana v črevesju zadržuje predolgo, to lahko pomeni zaprtje in počasno prebavo. Prehiter prehod (manj kot 12 ur) pa je lahko znak driske, pri čemer telo nima časa absorbirati hranil.
Črevesni mikrobiom
Zanimivo je, da ima pri tem pomembno vlogo tudi črevesni mikrobiom, trilijoni bakterij, ki živijo v našem črevesju. Raziskave so pokazale, da se sestava mikrobioma razlikuje med tistimi, ki imajo počasnejši in tistimi, ki imajo hitrejši čas prebave. Najbolj zdravo črevesje je tisto, ki ima uravnotežen mikrobiom in zmeren prebavni tempo, ne prepočasen in ne prehiter.
Če opazite, da se vaš prebavni ritem spremeni brez očitnega razloga (npr. nove prehrane ali potovanja), je to znak, da telo nekaj sporoča. Rdeča zastavica je tudi kri v blatu, bolečina pri odvajanju ali nenadna izguba apetita. Včasih so vzroki nenevarni, kot so hemoroidi, a v redkih primerih gre lahko za resnejša obolenja, kot je rak debelega črevesa, zato sprememb nikoli ne ignorirajte.
Naše telo nam neprestano pošilja sporočila, le redko jih znamo slišati. Ena od poti, po katerih se izraža naše zdravje, je prav črevesje. Pogostost, videz in občutek po odvajanju so več kot le telesna rutina, so pokazatelj, kako dobro naše telo predeluje hrano, uravnava hormone, obvladuje stres in sodeluje z milijardami mikroorganizmov, ki naseljujejo naše črevesje. Zato bodite pozorni, nežni in radovedni do svojega telesa. Redno odvajanje ni le fiziološka potreba, ampak način, kako telo ohranja ravnovesje in nas opominja, da je zdravje rezultat pretoka, ne stagnacije.
Sara Logar, dipl. dietetičarka in naturopatinja, terapevtka Planeta zdravja
[Foto: osebni arhiv]
