Evropski voditelji so se z enotnim sporočilom odzvali na nedavne izjave iz Washingtona o prihodnosti Grenlandije. V skupni izjavi so poudarili, da Grenlandija pripada svojemu prebivalstvu in da imata o njeni prihodnji poti pravico odločati izključno Danska in Grenlandija sama. Pobuda prihaja v času, ko sta ameriški predsednik Donald Trump in njegov tesni svetovalec Stephen Miller znova odprla razpravo o morebitni ameriški vlogi oziroma prevzemu arktičnega ozemlja.
Povod za evropski odziv so bile Trumpove nedavne izjave v medijih, da Združene države „potrebujejo Grenlandijo“, ter Millerjeve besede, da bi morala biti Grenlandija „del Združenih držav“. Miller je ob tem dodal, da se „nihče ne bo šel vojne z Ameriko zaradi prihodnosti Grenlandije“, kar je v evropskih prestolnicah sprožilo precejšnjo zaskrbljenost.
Dokument so podpisali voditelji več ključnih evropskih držav: francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz, italijanska premierka Giorgia Meloni, poljski premier Donald Tusk, španski predsednik vlade Pedro Sánchez, britanski premier Keir Starmer ter danska premierka Mette Frederiksen.
V izjavi so poudarili, da varnost Arktike ostaja ena ključnih evropskih prednostnih nalog ter da ima regija pomembno vlogo za širšo mednarodno in čezatlantsko varnost. Opozorili so, da je NATO arktično območje že opredelil kot strateško pomembno, evropske zaveznice pa v zadnjih letih povečujejo svojo prisotnost, dejavnosti in naložbe z namenom odvračanja morebitnih groženj.
Posebej so izpostavili, da je Kraljevina Danska – skupaj z Grenlandijo – polnopravna članica Nata, zato je treba varnost v regiji zagotavljati usklajeno, v sodelovanju z vsemi zavezniki, tudi z Združenimi državami Amerike. Pri tem so poudarili spoštovanje temeljnih načel Združeni narodi, med njimi suverenosti držav, ozemeljske celovitosti in nedotakljivosti meja.
Jasno sporočilo o suverenosti
V osrednjem delu izjave so evropski voditelji zapisali: „Grenlandija pripada svojemu ljudstvu. Samo Danska in Grenlandija imata pravico odločati o vprašanjih, ki se nanašajo na Grenlandijo.“ Ob tem so dodali, da gre za univerzalna načela, od katerih Evropa ne namerava odstopiti, Združene države pa so pri zagotavljanju arktične varnosti pomemben partner – tako znotraj Nata kot tudi na podlagi obrambnega sporazuma iz leta 1951 med Dansko in ZDA.
Ameriške izjave so po mnenju več evropskih uradnikov dodatno zaostrile razmere, zlasti v luči nedavnih ameriških vojaških potez drugod po svetu, ki so okrepile bojazen, da Washington pri nekaterih vprašanjih ne ostaja več zgolj pri besedah.
Danska premierka Mette Frederiksen je ob tem že pred dnevi opozorila, da je treba Trumpovo retoriko jemati resno. Dejala je, da bi vsak poseg v suverenost Danske ali Grenlandije pomenil neposredno kršitev mednarodnega prava in temeljnih načel zavezništva. „Če bi se Združene države odločile za vojaški napad na drugo državo Nata, bi se vse ustavilo – Nato in varnostni okvir, ki se je gradil od konca druge svetovne vojne,“ je poudarila.
Evropski voditelji so v skupni izjavi sklenili, da bo prihodnja varnost Arktike temeljila na mednarodnem pravu, zavezništvih in doslednem spoštovanju suverenosti držav, pri čemer ne nameravajo popuščati pritiskom ali dvoumnim interpretacijam teh načel.
