Ameriška administracija je sprejela spremembe na področju otroškega cepljenja, ki pomenijo odmik od dosedanjih univerzalnih priporočil za več vrst cepiv. Odločitev je že sprožila odzive v strokovni javnosti, hkrati pa odprla širšo razpravo o vlogi države, znanosti in staršev pri odločanju o zdravstveni zaščiti otrok.
Po novem ZDA ne priporočajo več splošnega, enotnega cepljenja vseh otrok proti gripi, rotavirusu, meningokokni bolezni in hepatitisu A. Namesto tega je v ospredju tako imenovano skupno klinično odločanje, pri katerem naj starši skupaj z zdravniki presodijo, ali je posamezno cepljenje za otroka smiselno glede na tveganja in okoliščine.
Gre za eno najvidnejših sprememb na področju ameriške politike cepljenja v zadnjih desetletjih. Ukrep je potrdilo vodstvo Centra za nadzor in preprečevanje bolezni brez običajnega zunanjega strokovnega pregleda, kar je dodatno podžgalo razprave o postopku in transparentnosti sprejemanja odločitev.
V administraciji poudarjajo, da nova ureditev ne pomeni prepovedi cepljenja, temveč večjo vlogo individualne presoje. Po njihovih navedbah se tveganja razlikujejo glede na bolezen, starost in zdravstveno stanje otroka, zato naj bi enoten pristop ne ustrezal več vsem primerom.
Podpora iz Bele hiše
Predsednik Donald Trump je spremembe javno podprl in poudaril, da želijo ZDA svojo politiko približati ureditvam v drugih razvitih državah. Po njegovih besedah naj bi novi urnik temeljil na „zlatem standardu znanosti“ in predstavljal korak k bolj premišljeni zdravstveni politiki.
V javni objavi je izrazil podporo zdravstvenemu vodstvu ter poudaril, da si del ameriške javnosti že dolgo prizadeva za takšne spremembe. Omenil je tudi gibanje, ki zagovarja večjo osebno odgovornost in manj administrativnih zapovedi na področju zdravja otrok.
Opozorila iz strokovne javnosti
Del zdravstvene stroke na odločitev gleda precej bolj zadržano. Opozarjajo, da so bila prav univerzalna priporočila ključna pri zmanjševanju števila hospitalizacij in smrti zaradi nalezljivih bolezni. Po njihovem mnenju obstaja tveganje, da bo nižja precepljenost povečala pojavnost bolezni, ki so bile v preteklosti že skoraj izkoreninjene.
Nekateri strokovnjaki poudarjajo, da razmere v ZDA niso neposredno primerljive z Evropo ali drugimi razvitimi državami, saj ima ameriški zdravstveni sistem drugačno strukturo in večjo odvisnost od zasebnega zavarovanja. „Odločitve o urniku cepljenja morajo temeljiti na dokazih, preglednih postopkih in znanstvenem konsenzu,“ opozarjajo.
Primerjave z drugimi državami
Ministrstvo za zdravje je ob tem predstavilo analizo cepilnih koledarjev 20 razvitih držav z univerzalnim zdravstvenim varstvom. Pregled je pokazal, da cepljenje proti gripi ni povsod univerzalno priporočeno, cepljenje proti hepatitisu A pa je obvezno le v posameznih državah.
Po teh podatkih je cepljenje proti rotavirusu priporočeno za vse otroke v večini pregledanih držav, cepljenje proti meningokokni okužbi pa v približno treh četrtinah. V poročilu je navedeno, da takšne razlike kažejo na možnost bolj prilagojenih pristopov, vendar kritiki opozarjajo, da primerjava zanemarja posebnosti ameriškega sistema.
Tveganja in koristi cepljenja
Strokovnjaki za nalezljive bolezni poudarjajo, da posamezna cepiva preprečujejo bolezni, ki so v preteklosti povzročale veliko breme za zdravstveni sistem. Sezonska gripa je v zadnji sezoni terjala 288 otroških življenj, cepljenje pa je eden ključnih zaščitnih ukrepov.
Hepatitis A lahko sicer poteka blago, vendar v določenih primerih povzroči resne zaplete in trajne okvare jeter. Rotavirus je bil nekoč eden glavnih vzrokov hospitalizacij zaradi hude driske in dehidracije pri majhnih otrocih, cepljenje pa je te primere močno zmanjšalo. Pri meningokoknih okužbah strokovnjaki opozarjajo, da kljub redkosti bolezni približno 15 odstotkov obolelih otrok umre, tudi ob zdravljenju.
Kaj ostaja nespremenjeno
Nova priporočila še vedno ohranjajo obvezno ali splošno priporočeno cepljenje proti 11 boleznim, med drugim proti ošpicam, mumpsu in noricam. Del cepiv je razvrščen kot priporočilo za skupine z večjim tveganjem, del pa kot cepljenja, o katerih se starši odločajo skupaj z zdravniki.
Zdravstvene oblasti so ob tem zagotovile, da bodo zavarovalnice še naprej krile stroške cepljenj, ne glede na njihovo uvrstitev v novi shemi. Sprememba tako po uradnih navedbah ne posega v dostopnost cepiv, temveč predvsem v način odločanja o njihovi uporabi.
Spremembe pri cepljenju proti HPV
Posebno pozornost je vzbudila tudi priporočena sprememba pri cepljenju proti humanemu papiloma virusu, kjer nova shema predvideva en odmerek namesto dosedanjega dvoodmernega cikla. Oblasti se sklicujejo na nove študije, ki kažejo, da je en odmerek primerljivo učinkovit, ter na podporo Svetovne zdravstvene organizacije takšni ureditvi.
Proizvajalec cepiva opozarja, da ameriški regulator še ni odobril enkratnega odmerka, zato bi morala priporočila slediti obstoječim dovoljenjem. Podjetje je lani v ZDA ustvarilo 2,4 milijarde dolarjev prihodkov s tem cepivom, kar dodatno odpira vprašanja o razmerju med znanstvenimi ugotovitvami, regulacijo in tržnimi interesi.
