Slovaška bo na Sodišču EU sprožila pravni postopek proti zakonodaji, ki predvideva popolno prepoved uvoza ruskega plina od jeseni 2027. Premier Robert Fico je napovedal, da želi država razveljaviti odločitev, ki po njegovem mnenju presega pristojnosti evropskih institucij in posega v nacionalne energetske politike.
Jedro spora ni samo energija, temveč način sprejemanja odločitve. Bratislava trdi, da bi morala biti takšna poteza – ki ima po vsebini učinek sankcij – sprejeta soglasno, ne pa z glasovanjem kvalificirane večine držav članic. Prav to je Slovaški in Madžarski v preteklosti omogočalo blokade ali grožnje z vetom pri energetskih vprašanjih.
Fico je napovedal tudi zahtevo za začasne ukrepe, kar pomeni, da bi Slovaška lahko skušala ohraniti uvoz ruskega plina tudi po letu 2027, dokler sodišče ne sprejme končne odločitve. Takšen korak bi lahko pomembno zamaknil dejansko uveljavitev prepovedi.
Slovaška s tem sledi poti, ki jo je že ubrala Madžarska. Vendar ostaja odprto vprašanje, ali bo nova vlada v Budimpešti nadaljevala pravni boj, saj je Viktor Orbán – eden najglasnejših nasprotnikov opuščanja ruskih energentov – po nedavnih volitvah izgubil oblast.
Evropska komisija medtem vztraja, da je zakonodaja pravno trdna. V Bruslju ocenjujejo, da je prepoved uvoza ruskega plina v celoti skladna z evropskim in mednarodnim pravom, ter jo vidijo kot ključni del strategije zmanjševanja odvisnosti od ruskih energentov.
Napetosti dodatno povečuje dejstvo, da je bil podoben predlog za prepoved uvoza ruske nafte nepričakovano umaknjen z dnevnega reda Komisije, brez javnega pojasnila. To odpira vprašanja o politični enotnosti znotraj EU pri nadaljnjem zaostrovanju energetskih ukrepov proti Moskvi.
