Slovenija vztraja, da je lani izpolnila Natov cilj dveh odstotkov BDP za obrambo, čeprav se v zavezništvu pojavljajo različne interpretacije glede strukture teh izdatkov. Na stalnem predstavništvu Slovenije pri Natu v Bruslju so danes pojasnili, da je država za obrambne izdatke namenila 1,438 milijarde evrov oziroma 2,04 odstotka BDP.
Kot poroča STA, se razhajanja ne nanašajo na skupni obseg izdatkov, temveč predvsem na vprašanje, kateri stroški sodijo med neposredne obrambne naložbe in kateri med širša vlaganja, povezana z varnostjo in obrambo.
Spor okoli infrastrukturnih vlaganj
Jedro razprave predstavlja približno 330 milijonov evrov, namenjenih infrastrukturnim projektom, predvsem na železnicah in cestah. Obrambni minister Borut Sajovic je v torek v Bruslju poudaril, da tudi takšna vlaganja sodijo v obrambne izdatke.
“Kot obrambni minister in kot član vlade razumem, da vse, kar smo vložili tudi v infrastrukturo, gre v nabor obrambnih izdatkov,” je dejal Sajovic ob odzivih, da del teh vlaganj po nekaterih ocenah ne bi smel biti vključen v obrambno porabo.
Na slovenskem stalnem predstavništvu pri Natu pojasnjujejo, da sta oba pogleda vključena tudi v zaključno poročilo o obrambnem načrtovanju in zmogljivostih Slovenije. Slovenska stran omenjene izdatke obravnava kot del t. i. prvega stebra obrambnih izdatkov, ki zajema neposredne obrambne naložbe in civilno-vojaške aktivnosti, medtem ko jih sekretariat Nata umešča v drugi steber, namenjen širšim varnostnim in infrastrukturnim vlaganjem.
Nato še pregleduje podatke članic
Na predstavništvu poudarjajo, da se oba stebra pri končnem izračunu sicer seštevata, zato bo Slovenija po tej metodologiji še vedno dosegla prag dveh odstotkov BDP za obrambo. To naj bi bilo razvidno tudi iz končnega poročila o obrambnih izdatkih, ki ga bo Nato objavil pred julijskim vrhom v Ankari.
Pri Natu so danes sporočili, da trenutno še pregledujejo podatke držav članic, posodobljeni nabor številk pa bo objavljen kasneje letos. Ob tem so navedli, da zavezništvo “sodeluje s slovensko vlado pri ocenjevanju podatkov o nacionalni obrambni porabi na podlagi dogovorjenih smernic”.
Nato je marca sicer objavil podatke, po katerih je Slovenija lani obrambne izdatke povečala na 2,04 odstotka BDP.
Razprava pred novim dvigom obrambnih izdatkov
Vprašanje obrambne porabe prihaja v ospredje tudi zaradi novih Natovih ciljev. Zaveznice so se že leta 2014 v Walesu dogovorile za doseganje dveh odstotkov BDP za obrambo, na lanskem vrhu v Haagu pa so sprejele še ambicioznejši cilj petih odstotkov BDP do leta 2035.
Po novem konceptu naj bi članice 3,5 odstotka BDP namenile neposredno obrambi, dodatnih 1,5 odstotka pa širšim vlaganjem, povezanim z varnostjo, infrastrukturo in odpornostjo držav.
V okviru priprave poročila o izpolnjevanju zavez je Slovenijo februarja obiskala tudi delegacija Nata, ki je preverjala doseganje slovenskih ciljev. Na obrambnem ministrstvu so že takrat zagotovili, da so lanski proračunski izdatki za obrambo dosegli dva odstotka BDP.
V istem obdobju so mediji poročali tudi o internem dokumentu, po katerem naj bi bili v Natu nezadovoljni z izpolnjevanjem slovenskih zavez do zavezništva.
