Slovenija prvič sodeluje pri vpisu v Unescov register dobrih praks, v ospredju pa je alpska prehranska dediščina. Gre za prvi primer, da Slovenija sodeluje pri takšnem vpisu.
Predlog so poleg Slovenije podpisale še Švica, Francija in Italija.
Unescov register dobrih praks se ne osredotoča na prepoznavnost, temveč na načine, kako skupnosti ohranjajo in prenašajo nesnovno dediščino. V ospredju so programi, ki znanje prenašajo med generacijami in ga povezujejo s sodobnimi izzivi.
Poudarek na prenosu znanja
V Sloveniji pri projektu sodelujejo številni partnerji – od institucij s področja kulture in raziskovanja do lokalnih skupnosti, društev in posameznikov.
Cilj je vzpostaviti dolgoročen okvir za ohranjanje alpske prehranske dediščine kot živega dela identitete in načina življenja. Poseben poudarek je na medgeneracijskem prenosu znanja in vključevanju dediščine v lokalne dobavne verige.
Kaj vključuje alpska prehranska dediščina
Predlog se navezuje na več enot, ki so že vpisane v slovenski register nesnovne dediščine.
Med njimi so planinska paša in predelava mleka, priprava bohinjskega mohanta in bovških krafov, izdelovanje trničev, čebelarstvo ter sonaravna raba travniških sadovnjakov in sušenje sadja.
V nacionalnem registru je trenutno vpisanih 138 enot in evidentiranih 408 nosilcev dediščine.
Odločitev leta 2027
Slovenija ima na Unescovem reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine že sedem vpisov, med drugim Škofjeloški pasijon, suhozidno gradnjo in rejo lipicancev.
Tokrat pa prvič sodeluje pri vpisu v register dobrih praks.
Predlog je v imenu države podpisala stalna predstavnica pri Unescu Renata Cvelbar Bek. Medvladni odbor bo o vpisu odločal predvidoma konec leta 2027.
