Slovenija je leta 2025 za uradno razvojno pomoč namenila nekaj manj kot 152 milijonov evrov, kar predstavlja 0,22 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND). Po zadnjih podatkih je to za 0,7 odstotka manj kot leto prej, delež v BND pa se je znižal za 0,01 odstotne točke.
Podatki kažejo, da se struktura pomoči spreminja. Večstranska pomoč se je zmanjšala za 10 odstotkov, predvsem zaradi nižjega prispevka na ravni EU, medtem ko se je dvostranska pomoč povečala za 17 odstotkov. Ta je lani dosegla 60,07 milijona evrov.
„Čeprav deleža uradne razvojne pomoči nismo povečali, smo ohranili stabilen obseg sredstev in utrdili vlogo zanesljive donatorice,“ je dejala ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
Večina sredstev na Zahodni Balkan
Slovenija je dvostransko pomoč usmerjala predvsem v Zahodni Balkan, države Evropske soseščine in podsaharsko Afriko. Za Zahodni Balkan je namenila več kot 43 odstotkov oziroma 25,88 milijona evrov.
Največ sredstev so prejele Severna Makedonija (7,31 milijona evrov), Srbija (5,98 milijona evrov) in Bosna in Hercegovina (5,79 milijona evrov).
Za države Evropske soseščine je bilo namenjenih 14,45 milijona evrov, kar predstavlja 24 odstotkov dvostranske pomoči, pri čemer je bil poudarek na Ukrajini in Palestini. Podsaharski Afriki je Slovenija namenila 3,49 milijona evrov, kar je nekoliko manj kot leto prej.
Globalni padec pomoči
Na globalni ravni se je uradna razvojna pomoč močno zmanjšala. Po preliminarnih podatkih OECD DAC je leta 2025 znašala 174,3 milijarde dolarjev oziroma 0,26 odstotka skupnega BND držav članic.
To pomeni 23,1-odstotni padec glede na leto 2024, kar je največji upad doslej in drugo zaporedno leto zmanjšanja.
Največji vpliv na padec imajo največje donatorice. Združene države Amerike so pomoč zmanjšale za 56,9 odstotka, Nemčija za 17,4 odstotka, Francija za 10,9 odstotka, Združeno kraljestvo za 10,8 odstotka in Japonska za 5,6 odstotka. Kljub temu je Nemčija postala največja donatorica.
„V tem okolju je ključna učinkovita uporaba sredstev in iskanje novih virov financiranja,“ je ob objavi podatkov poudaril generalni sekretar OECD Mathias Cormann.
Pritisk na sistem in omejeni viri
Poleg tega so se donacije zmanjšale za 29,1 odstotka, državna posojila za 10,3 odstotka, humanitarna pomoč pa za 35,8 odstotka. Stroški oskrbe beguncev v državah donatoricah so se znižali za 22,1 odstotka.
Državna sekretarka na MZEZ Melita Garbič je ob tem poudarila, da morajo države tudi z omejenimi sredstvi ohraniti stabilno vlogo razvojnih partneric.
„Ključno je, da ostanemo zanesljiv in predvidljiv partner ter ohranimo solidarnost na področju humanitarne pomoči,“ je dejala.
Podatki za leto 2025 so še preliminarni, dokončni bodo znani ob koncu leta.
