Ko letalo pristane na otoku Socotra v Arabskem morju, ima marsikdo občutek, da je prispel na drug planet. Pokrajina je suha, vetrovna in na prvi pogled skoraj pusta. A že po nekaj minutah vožnje po otoku se začnejo pojavljati nenavadna drevesa z debelimi krošnjami, ki spominjajo na obrnjene dežnike. Prav ta drevesa so postala simbol Socotre in razlog, da otok pogosto opisujejo kot enega najbolj nenavadnih krajev na Zemlji.
Socotra pripada Jemnu, vendar leži več kot 350 kilometrov od jemenske obale, bližje Somaliji kot arabskemu polotoku. Zaradi svoje izolirane lege se je na otoku skozi milijone let razvila narava, ki je skoraj popolnoma drugačna od tiste na celini.
Socotra je eden najbolj biološko posebnih krajev na svetu. Na otoku raste približno 800 vrst rastlin, od katerih jih je več kot tretjina endemičnih. To pomeni, da jih ne najdemo nikjer drugje na Zemlji.
Najbolj znano je tako imenovano zmajevo drevo (Dracaena cinnabari). Njegova krošnja je široka in ravna, veje pa se raztezajo skoraj vodoravno, zaradi česar drevo spominja na velik naravni dežnik. Ta oblika pomaga drevesu zbirati vlago iz megle in jo usmerjati proti koreninam.
Ime zmajevo drevo izhaja iz rdeče smole, ki priteče iz lubja. Ta smola je v preteklosti veljala za dragoceno snov in so jo uporabljali kot barvilo, zdravilo ter celo v tradicionalni medicini.
Poleg zmajevih dreves na Socotri rastejo tudi nenavadna stekleničasta drevesa, katerih debla so odebeljena in služijo kot rezervoar za vodo. Njihove rožnate cvetove je mogoče opaziti predvsem spomladi, ko otok po redkih padavinah za kratek čas ozeleni.
Narava, ki se je razvijala v popolni izolaciji
Geologi menijo, da se je Socotra od afriške celine ločila pred približno 20 milijoni let. Ta dolgotrajna izolacija je omogočila razvoj številnih rastlinskih in živalskih vrst, ki so se prilagodile posebnim razmeram na otoku.
Poleg nenavadnih rastlin na Socotri živi tudi več vrst plazilcev, ptic in žuželk, ki jih ni mogoče najti nikjer drugje. Otok je znan tudi po bogatem morskem svetu, saj ga obkrožajo koralni grebeni in izjemno čista voda.
Prav zaradi te izjemne biotske raznovrstnosti je Socotra leta 2008 postala del svetovne dediščine UNESCO.
Otok vetra in dramatičnih pokrajin
Socotra ni le otok nenavadnih dreves. Pokrajina je raznolika in pogosto dramatična. Na severu otoka se razprostirajo dolge peščene plaže z belim peskom, na notranjih planotah rastejo nenavadne rastline, južni del pa je znan po strmih klifih, ki se dvigajo nad razburkanim morjem.
Sredi otoka se dviga gorovje Haghier, kjer najvišji vrhovi segajo do približno 1500 metrov nad morjem. V teh gorah je podnebje nekoliko hladnejše, zato tam uspevajo tudi nekatere redkejše rastline.
Veter je na Socotri stalni spremljevalec. V poletnih mesecih monsun prinese močne vetrove, ki lahko otok za več tednov skoraj povsem odrezajo od sveta.
Življenje na otoku je še vedno preprosto
Na Socotri živi približno 60.000 prebivalcev. Večina jih živi v manjših vaseh ob obali ali na planotah v notranjosti otoka. Tradicionalni način življenja je še vedno precej razširjen – mnogi prebivalci se ukvarjajo z ribolovom, pastirstvom ali nabiranjem smole zmajevih dreves.
Otok ima tudi svoj jezik, socotri, ki spada v skupino južnoarabskih jezikov in je precej drugačen od standardne arabščine.
Kljub vse večjemu zanimanju turistov Socotra še vedno ostaja razmeroma nedotaknjen kraj. Turistična infrastruktura je skromna, kar pa je pravzaprav eden od razlogov, da je narava na otoku tako dobro ohranjena.
Popotniki, ki obiščejo Socotro, pogosto pravijo, da je to eden najbolj nenavadnih krajev, kar so jih kdaj videli. Drevesa, ki izgledajo kot iz znanstvene fantastike, nenavadna puščavska pokrajina in skoraj popolna izolacija ustvarjajo občutek, kot da se človek nahaja daleč od običajnega sveta.
Socotra zato ni tipična turistična destinacija. Ni velikih hotelov, luksuznih letovišč ali množic obiskovalcev. Je pa kraj, kjer lahko človek vidi naravo, kakršna je bila na Zemlji pred milijoni let – nenavadno, neukročeno in povsem drugačno.
