Upravno sodišče v Kölnu je danes v začasnem postopku (Eilverfahren) ugodilo večjemu delu zahtev stranke Alternativa za Nemčijo (AfD). Zvezni urad za varstvo ustavnega reda (BfV) stranke do končne odločitve v glavnem postopku ne sme več uradno označevati ali obravnavati kot “gesichert rechtsextremistisch” – torej kot dokazano in nedvoumno desničarsko ekstremistično organizacijo na ravni celotne stranke.
Sodišče je sicer potrdilo, da obstaja močan sum o določenih protiustavnih tendencah znotraj AfD, a meni, da ti elementi še niso dovolj prevladujoči in razširjeni, da bi upravičili tako strogo oznako za vso stranko kot celoto.
Eden ključnih delov sodbe se nanaša na pojem “remigracija”, ki ga kritiki pogosto razumejo kot poziv k množičnemu izgonu ljudi tujega porekla, tudi nemških državljanov. Po oceni sodišča znotraj AfD ni mogoče dokazati konkretnih, enotnih in obvezujočih načrtov za kaj takega. Ideja se pojavlja, a je po mnenju sodnikov vezana predvsem na posamezne člane ali manjše tokove – ne pa na uradno politiko celotne stranke.
Po poročanju uglednih nemških medijev, kot so tagesschau.de, ZEIT, ZDFheute, Deutschlandfunk in Legal Tribune Online (LTO), ter na podlagi same sodbe (Az. 13 L 1109/25 z dne 26. 2. 2026), gre za pomembno, a le vmesno zmago AfD v dolgotrajnem pravnem sporu z notranjo obveščevalno službo.
Alice Weidel, ena od vodilnih v stranki, je odločitev na platformi X označila za “velik zmago” – ne samo za AfD, ampak za demokracijo in pravno državo nasploh. Po njenem mnenju to močno oslabi argumente tistih, ki pozivajo k morebitni prepovedi stranke pred ustavnim sodiščem.
Pomembno je poudariti: gre za začasno odločitev v nujnem postopku. Glavna obravnava (Hauptsacheverfahren) še poteka in lahko prinese drugačen izid. Regionalne podružnice AfD v nekaterih deželah pa ostajajo pod strožjimi opazovalnimi oznakami – ta del se z današnjo odločitvijo ne spreminja.
Skratka, AfD je dosegla pomemben dih oddiha, a bitka za dokončno oceno njene ustavnosti še zdaleč ni končana.
