Zgodba Aleksandra Repića od daleč izgleda kot desetine drugih. Spletni vplivnež, ki secira teme, ki jih družba rada pokrije z debelo preprogo: pedofilija, kriminal, zlorabe moči. Hvale vredno, a v resnici nič tako posebnega. Dokler se v predvolilnem času seveda ne dotakne ravno Roberta Goloba in sistema, ki si ga je slednji zgradil okoli sebe. Ne za vodenje države, ampak za njeno podreditev.
Takrat se banalna zgodba spremeni v rentgenski posnetek oblasti. Aretacija kar naenkrat ni več samo aretacija. Postane medijski spektakel: policija z NPU na čelu, usklajene izjave predsednice republike in koalicijskih baronov, takojšnja etiketa »problematičen osebek«. Sistem s takšnim delovanjem ne kaže moči, temveč kaže strah.
Samozavestna oblast takega posameznika pusti, da se sam izčrpa v kotu. Če pa nanj vrže vso težko artilerijo hkrati – policija, tožilstvo, mediji, politični vrh –, sporoča samo eno: bojimo se, da bi njegov glas dosegel ali celo presegel prag kritične mase volivcev.
Obveščevalno medijski dinozaver – državno financirana nomenklatura, ki je v tem mandatu postala podaljšek Golob/Gaber pisarne – je naredil klasično napako zveri, ki jo požira čas. Namesto, da bi poročali dejstva in pustili javnosti, da sama sklepa, so takoj stopili skupaj in se prelevili v vlogo režimskih razlagalcev: »Ne mislite po svoje, to je res resno, on je nevaren.« V trenutku, ko novinar postane operativec narativa, izgubi kredibilnost. Ljudje to zaznajo in mehanizem se obrne proti lastniku.
Repić ni noben svetnik in ni pravno nedotakljiv. Ravno zato pa je nevaren. Ker je ranljiv, ker je eden izmed nas. Njegova zgodba prav zato praktično takoj postane ogledalo celotnega sistema. Vsak udarec proti njemu se odbije nazaj v obraz tistim, ki udarjajo. Vsaka nova razkrita vez med policijo, tožilstvom in mediji samo poveča sum. Če je treba proti enemu človeku mobilizirati toliko institucij, kaj vse še skrivajo pred nami?
To je paradoks digitalne dobe. V času ene televizije in dveh časopisov, vseh skupaj pod nadzorom UDBE, je bilo zelo lahko diskreditirati in tudi utišati posameznika. Danes pa je vsak poskus utišanja kot šepetanje v megafon. Vsak tvit, vsak meme, vsak story … samo množi signal. Sistem, zgrajen za nadzor množic prek enega kanala resnice, v odprtem omrežju postane okoren, smešen in napovedljiv.
Vplivnež nujno zmaga ravno zato, ker ni popoln. Zmaga zato, ker nasprotnik ne zdrži tišine. Ne zdrži, da nekdo diha zunaj zapovedane pripovedi (narativa). Vsakič, ko je javno izpostavljeni posameznik deležen napada s tako težko artilerijo, je očiten strah pred enim samim vprašanjem: »Zakaj je bilo treba nanj streljati s tako težko artilerijo?«
Repić je odgovor na to vprašanje hitro dojel. Zato je šel na letališče, vedel je, kaj ga čaka in to je izkoristil. Ni pobegnil. Vstopil je v zgodbo in jo prevzel. Ne umika in ne skriva se pred udarci, temveč jih uporablja kot oder, s katerega nagovarja svoje sledilce.
A vseeno to ni samo njegova zmaga. Mi – politični komentatorji v oddaji Direktno, Uri moči, Uri resnice, oddaji Kdo vam laže in podobnih podkastih – smo to kepo nezadovoljstva proti Robertu Golobu začeli valjati že bistveno prej. Vsak teden smo zadnjih nekaj let rezali skozi laži Golobove vladavine: energetske prevare, zdravstvena farsa, medijske podreditve, zlorabe vzvodov oblasti. Surovo in brez olepšav. Kepa se je valila, z Repićem pa je dobila hitrost in dodatno moč.
Kepa prezira do Roberta Goloba in njegove vladavine se danes nezadržno vali proti Golobu z ambicijo odplakniti to oblast in zaščititi demokracijo. Da je hitrost kepe vedno večja kaže tudi to, da se kepi pridružujejo tudi neznani “vplivneži”. Takšni, ki do Repićevih objav sploh niso razumeli, kam drvi slovenski voz demokracije in kričali, da so itak vsi politiki isti. Ti isti zdaj opozarjajo na norosti Golobove vladavine in si obetajo kakšen dodaten všeček ali delitev njihovih objav. Ne vem, če danes kaj bolje razumejo politiko. A to v dobi družabnih omrežij, posebej v slovenskem primeru, niti ni več tako pomembno. V svoji želi po prepoznavnosti valijo kepo, ji pospešujejo hitrost in s tem krepijo njeno rušilno moč.
Medijsko obveščevalni dinozaver izgublja. Vonj po resni spremembi oblasti v Sloveniji že dolgo ni bil tako močan.
p.s.: Po zadnjih informacijah je bil Repiću izbrisan Instagram profil. 114.000 sledilcev. To se za aktualno oblast ne more končati dobro.
