Veliko ljudi verjame, da je psihična trdoživost nekaj, kar imamo ali pač nimamo. Toda resnica je precej bolj prijazna: večinoma jo gradimo skozi vsakodnevne navade, ki se zdijo nepomembne, a nas prav one držijo pokonci, ko postane težko. Čeprav si ob besedi „trdoživost“ pogosto predstavljamo nekoga, ki premaga velike življenjske preizkušnje, se ta v resnici razkrije v majhnih trenutkih – v tem, kako se prebudimo, kaj rečemo sebi in drugim ter kako se soočamo s čustvi.
Ena od teh navad je, da dan začnemo z namenom. Če jutro namenimo sebi – naj bo to raztezanje, dihanje ali tiha skodelica kave – ustvarimo prostor za mir, ki nas spremlja še ure pozneje. Podobno pomembno je tudi, da znamo reči „ne“. Psihično trdoživi ljudje razumejo, da so meje nujne; „ne“ drugim pogosto pomeni „da“ sebi, svojemu zdravju in notranjemu miru.
Še ena moč, ki se zdi skoraj banalna, a je ključna, je hvaležnost. Kadar se zavestno ustavimo in opazimo drobne radosti – prijazen nasmeh, kratek sprehod na soncu, trenutek tišine – v sebi gradimo optimizem, ki nam omogoča lažje prenašanje izzivov. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da psihično močni ljudje ne jemljejo vsega osebno. Razumejo, da tuja slaba volja ni vedno usmerjena proti njim, in se znajo umakniti iz vrtinca nepotrebnih dram.
Skrb zase
Ena največjih razlik med tistimi, ki pregorijo, in tistimi, ki vztrajajo, je tudi odnos do počivanja. Psihično trdoživi ljudje se ne obremenjujejo, če potrebujejo pavzo – vedo, da je počitek naložba, ne luksuz. Ko pride do izzivov, pa se osredotočijo na rešitve, ne na probleme. Namesto da bi izgubljali čas z jamranjem, raje poiščejo naslednji korak, četudi je majhen.
Ob tem posvečajo veliko pozornosti tudi svojemu telesu. Kakovosten spanec, gibanje in uravnotežena prehrana so stalnica, ne občasna modna muha. Zavedajo se, da telo in um hodita z roko v roki, zato so zdrave navade njihova tiha opora. In kar je morda najpomembnejše – ne bežijo pred svojimi čustvi. Jok, strah ali žalost jih ne definirajo, temveč jim dovolijo, da pridejo na plano, nato pa jih spustijo. To razlikuje resnično trdoživost od površne trdote.
Če se v vseh teh navadah še ne prepoznate, ni razloga za slabo voljo. Psihična trdoživost ni končni cilj, temveč proces. Gradimo jo počasi, s preprostimi spremembami. Morda je dovolj, da en teden začnete zjutraj brez telefona, drugi teden pa zavestno rečete „ne“ stvari, ki vas utruja.
Korak za korakom boste ugotovili, da se vaša notranja moč gradi skoraj neopazno – dokler vas nekega dne ne preseneti, ko boste ugotovili, da ste mirnejši, bolj osredotočeni in resnično odpornejši od večine.
Foto: Pexels
Prispevek je pripravljen s pomočjo umetne inteligence.
