Ali lahko masaža lajša simptome depresije, tesnobe in stresa? Gre za vprašanje, ki v zadnjih letih pridobiva vse večjo pozornost — in odgovor ima, kot se je izkazalo, več plasti, kot bi si sprva mislili. V nadaljevanju podajamo pregled znanstvenih spoznanj, pa tudi nekaj praktičnih premislekov za tiste, ki razmišljate o tej poti k boljšemu počutju.
Masaža kot metoda sprostitve ni nikakršna novost — še več, ročna manipulacija mehkih tkiv je poznana že stoletja. A šele v zadnji dekadi so se pojavile sistematične raziskave, ki so se osredotočile na njen vpliv na psihično počutje, natančneje na simptome depresije, tesnobe in stresa.
Na primer, pregled 17 raziskav je pokazal, da je pri osebah z depresivnimi simptomi terapija masaže (večkratna seja) prinesla standardiziran učinek velikosti približno 0,70.
Druge raziskave so prišle do ugotovitev, da masaža znižuje raven hormona kortizola (ki se pogosto povezuje s stresom) ter povečuje raven serotonina – “hormon sreče”.
Študija, izvedena na mladih rokoborcih, je ugotovila, da po seriji desetih masažnih sej prihaja do statistično značilnega znižanja ravni depresije, tesnobe in stresa v eksperimentalni skupini v primerjavi s kontrolno.
V pregledih pa strokovnjaki poudarjajo, da so predmetne študije precej heterogene — različni pristopi, različne vrste masaže, različen delež simptomov — in da kljub obetavnim rezultatom masaža ne sme biti razumljena kot nadomestek za strokovno zdravljenje pri resnejših oblikah depresije ali anksioznosti.
Zakaj masaža lahko deluje
Če si podrobneje ogledamo, zakaj masaža lahko pomaga pri zmanjševanju simptomov stresa, tesnobe in depresije, lahko izpostavimo nekaj glavnih mehanizmov:
- Z dotikom in manipulacijo mehkih tkiv se lahko aktivira parasimpatični živčni sistem — tisti del organizma, ki nas “umiri”, zniža srčni utrip, sprosti napetost.
- Znižanje kortizola in povišanje serotonina in/ali dopamina pomenita kemično podporo boljšemu počutju.
- Vzpostavitev varnega, pomirjajočega telesnega dotika lahko pomeni psihološko olajšanje — predvsem tam, kjer je človek preobremenjen, napet ali zadržan.
- Masaža prispeva k izboljšanju telesnega stanja: manj mišične napetosti, boljša prekrvavitev, splošno boljši občutek telesa – kar lahko indirektno vpliva tudi na razpoloženje.
Pomembne omejitve in “nič čudežev”
Čeprav so rezultati spodbudni, velja biti realističen. Tukaj so ključne točke, ki jih ne smemo ignorirati:
- Večina študij je bila dopunska, ne pa glavna terapija – masaža je bila uporabljena kot dodatek k drugim metodam zdravljenja.
- Raziskave kažejo, da več sej pomeni večjo verjetnost ugodnega učinka – enkratna masaža bo sicer prijetna, a ni nujno dovolj za dolgotrajno izboljšanje simptomov.
- Kakovost študij je včasih pomanjkljiva (majhni vzorci, različen protokol, pomanjkljiv nadzor). Zaradi tega strokovnjaki priporočajo previdnost z absolutnimi trditvami.
- Masaža ne more nadomestiti strokovne psihoterapije ali zdravniškega zdravljenja, če gre za resne duševne težave (kot sta klinična depresija ali huda anksiozna motnja).
Kako to uporabiti v praksi – nasveti
Če razmišljate, da bi masažo vključili kot del skrbi za svoje duševno počutje, lahko upoštevate naslednje korake:
- Določite realna pričakovanja: masaža lahko pripomore k boljšemu počutju, ne pa zagotovi “čudežne” ozdravitve.
- Izberite usposobljenega terapevta in posvetujte se o svojih potrebah (na primer ali imate hudo anksioznost, depresijo, stres zaradi dela itd.).
- Priporočljivo je več sej: razmislite o ciklu (na primer 6–10 sej v določenem časovnem obdobju) namesto ene same.
- Masažo vzemite kot del širšega načrta — kombinirajte jo z drugimi strategijami: gibanje, ustrezna prehrana, dovolj spanja, morda tudi psihoterapija.
- Poslušajte svoje telo: če med masažo čutite nelagodje, ali pa se stanje ne izboljšuje, se pogovorite s terapevtom ali s svojim izbranim zdravnikom.
Torej, odgovor na prvo vprašanje: da, obstajajo znanstveni podatki, ki kažejo, da masaža lahko lajša simptome depresije, tesnobe in stresa — še posebej kot podpora večjim pristopom k duševnemu zdravju. A hkrati velja: ne gre za samoumevno rešitev. Pomembna je pravilna izvedba, pogostost, kontekst in realna pričakovanja.
Foto: Pexels
Prispevek je pripravljen s pomočjo umetne inteligence.









