Rusko gospodarstvo je precej bolj krhko, kot kažejo uradni podatki, in bi lahko zdrsnilo v “finančno katastrofo”, opozarja šef švedske vojaške obveščevalne službe Thomas Nilsson.
V pogovoru za Financial Times je dejal, da Moskva sistematično prikriva dejansko stanje javnih financ in inflacije, da bi ustvarila vtis stabilnosti kljub sankcijam in visokim vojaškim izdatkom.
Po njegovih ocenah Rusija podcenjuje proračunski primanjkljaj za približno 30 milijard dolarjev, medtem ko je dejanska inflacija bistveno višja od uradno prikazanih 5,86 odstotka. Kot realnejši kazalnik navaja ključno obrestno mero okoli 15 odstotkov, ki kaže na precej večje cenovne pritiske.
Po ocenah Stockholma bi Rusija za pokrivanje primanjkljaja potrebovala ceno nafte Urals nad 100 dolarjev za sod skozi daljše obdobje, kar pomeni visoko odvisnost od zunanjih dejavnikov.
Nilsson opozarja, da država “živi v izposojenem času” in da so možnosti omejene. “Rusko gospodarstvo lahko vstopi le v dolgoročni upad ali šok. V vsakem primeru bo zdrsnilo v finančno katastrofo,” je dejal.
Tudi višji prihodki od nafte, povezani z napetostmi na Bližnjem vzhodu, po njegovih besedah ne odpravljajo temeljnih težav, temveč jih zgolj začasno prikrivajo.
Podatki kažejo, da se gospodarska dinamika že slabša. Rast BDP se je lani upočasnila na okoli 1 odstotek, potem ko je leto prej dosegla skoraj 5 odstotkov. V prvih mesecih letošnjega leta naj bi se gospodarstvo celo skrčilo.
Na upočasnjevanje je opozoril tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je vladi naročil sprejetje ukrepov za oživitev rasti.
Nilsson ob tem dodaja, da lahko politični vrh zaradi filtriranih informacij podcenjuje resnost razmer, vendar se posledicam po njegovih besedah ne bo mogoče izogniti.
