Napetosti na Bližnjem vzhodu so močno zaznamovale dogajanje na svetovnih finančnih trgih. Azijske borze so v petek večinoma zdrsnile, vlagatelji pa so se v negotovem okolju umikali v varnejše naložbe, predvsem v ameriški dolar in gotovino. Hkrati so se cene nafte povzpele na najvišje ravni v več mesecih, kar je dodatno povečalo zaskrbljenost glede inflacije in prihodnjih odločitev centralnih bank.
V azijsko-pacifiški regiji so borzni indeksi teden sklenili v rdečih številkah. Širši indeks delnic azijsko-pacifiške regije zunaj Japonske, ki ga spremlja MSCI, je bil ob koncu tedna približno 0,4 odstotka nižje, na tedenski ravni pa se je približal padcu okoli 6,6 odstotka. Če bi se tak trend potrdil do konca trgovanja, bi šlo za največji tedenski padec po marcu 2020.
Tudi japonski indeks Nikkei je izgubljal vrednost in je bil na poti k približno 6,5-odstotni tedenski izgubi. Še izrazitejši zdrs je bil v Južni Koreji, kjer je indeks Kospi nakazoval padec okoli 10,5 odstotka, kar bi pomenilo najhujši tedenski zdrs v zadnjih šestih letih.
Padci so prizadeli tudi tehnološki sektor, ki je v zadnjem obdobju pogosto poganjal rast trgov. Analitiki pojasnjujejo, da so se vlagatelji v razmerah povečane negotovosti odločali za prodajo tudi sicer uspešnih delnic, da bi pokrili izgube drugje v portfeljih.
Terminske pogodbe za ameriške delnice so medtem v azijskem trgovanju ostale večinoma stabilne. V Evropi so kazalniki prihodnjega trgovanja nakazovali nekoliko bolj optimistično razpoloženje – terminske pogodbe za indeks EUROSTOXX 50 so se zvišale za približno 0,6 odstotka, za nemški DAX pa za okoli 0,5 odstotka.
Skok cen nafte in vpliv konflikta
Najmočnejši odziv trgov je bil v energetskem sektorju. Cene nafte so se v enem tednu močno zvišale, saj vlagatelji spremljajo razvoj konflikta na Bližnjem vzhodu in morebitne motnje v dobavi energentov.
Nafta Brent se je približala ravni 83 dolarjev za sod, medtem ko je bila še pred približno tednom dni blizu 69 dolarjev. Ameriška nafta WTI je v začetku tedna dosegla najvišjo raven v zadnjih 20 mesecih.
Obe referenčni ceni sta tako na poti k več kot 15-odstotni tedenski rasti, kar bi pomenilo največji skok po začetku leta 2022. Po oceni trgov se lahko energenti dodatno podražijo, če bi se napetosti v regiji še stopnjevale ali če bi prišlo do motenj v dobavnih verigah.
Po podatkih, ki jih povzema Reuters, je prav strah pred širjenjem konflikta eden glavnih razlogov za trenutno nestanovitnost trgov, saj vlagatelji ocenjujejo možne posledice za svetovno gospodarstvo.
Dolar pridobiva, zlato izgublja sijaj
V obdobju povečane negotovosti se je kot eden redkih zmagovalcev izkazal ameriški dolar. V petek se je njegova rast sicer nekoliko umirila, vendar je bila ameriška valuta še vedno na poti k približno 1,4-odstotni tedenski krepitvi, kar bi bil njen največji tedenski dobiček v zadnjih 16 mesecih.
Evro je v istem času oslabel in se približal 1,7-odstotnemu tedenskemu padcu. Tudi britanski funt je izgubljal vrednost in se približal skoraj 1-odstotni izgubi.
Trgi hkrati prilagajajo pričakovanja glede prihodnjih odločitev centralnih bank. Vlagatelji zdaj ocenjujejo, da bi lahko ameriška centralna banka Federal Reserve letos obrestne mere znižala za približno 40 bazičnih točk, medtem ko so še pred tednom dni pričakovali približno 56 bazičnih točk znižanj.
Donosnost ameriških državnih obveznic je zaradi tega občutno narasla. Donos na 10-letne obveznice se je povzpel na približno 4,14 odstotka, kar pomeni rast za okoli 18 bazičnih točk v enem tednu – največji premik v skoraj letu dni. Donosnost dvoletnih obveznic se je v istem obdobju zvišala za približno 20 bazičnih točk.
Medtem je zlato izgubilo del svoje privlačnosti kot varno zatočišče. Cena na promptnem trgu je ostala blizu 5.078 dolarjev za unčo, vendar je bila na poti k približno 3,7-odstotnemu tedenskemu padcu, saj sta močnejši dolar in višji donosi obveznic zmanjšala zanimanje vlagateljev za plemenito kovino.
