V Sloveniji smo lani pridelali približno 44.400 ton jabolk, vendar je bila letina precej skromnejša kot leto prej. Ob današnjem svetovnem dnevu jabolk podatki Statističnega urada razkrivajo tudi nizko stopnjo samooskrbe s sadjem ter precejšen obseg uvoza.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) smo lani v državo uvozili približno 18.500 ton jabolk, izvozili pa okoli 15.000 ton. Uvoz je tako za približno 3.500 ton presegel izvoz.
Podatki zajemajo tako sveža jabolka za neposredno uživanje kot pridelek, namenjen nadaljnji predelavi. Količina in kakovost pridelka sta močno odvisni od vremenskih razmer, saj lahko sadjarjem težave povzročijo spomladanska pozeba, poletna suša, neurja s točo in bolezni sadnega drevja.
Samooskrba s sadjem ostaja nizka
Stopnja samooskrbe Slovenije z vsemi vrstami sadja je lani znašala le 21 odstotkov. Podatek se torej ne nanaša zgolj na jabolka, temveč na celotno domačo pridelavo sadja.
Nizka samooskrba pomeni, da je slovenska ponudba sadja močno odvisna od uvoza. Razmere se med posameznimi leti spreminjajo, saj lahko že ena slaba sezona občutno zmanjša domačo pridelavo.
Jabolka imajo v slovenskem sadjarstvu tradicionalno pomembno mesto. Uživamo jih sveža, uporabljamo pri pripravi sladic in drugih jedi ter predelujemo v sokove, kis, čežano in suho sadje. Zaradi možnosti daljšega skladiščenja so med redkimi vrstami domačega sadja, ki so potrošnikom na voljo skoraj vse leto.
Kilogram je v povprečju stal 1,51 evra
Za kilogram jabolk so potrošniki lani v povprečju odšteli 1,51 evra, je navedel SURS. Dejanska cena je bila odvisna od sorte, kakovosti, porekla in načina prodaje.
Svetovni dan jabolk zaznamujemo 21. oktobra. Namenjen je opozarjanju na raznolikost sort, pomen lokalne pridelave in vlogo sadjarstva pri ohranjanju podeželja. Za potrošnike je to tudi priložnost, da pri nakupu preverijo poreklo in, kadar je mogoče, izberejo jabolka slovenskih pridelovalcev.
