Globalno segrevanje se pospešuje, nekateri najpomembnejši naravni sistemi na Zemlji pa se približujejo točkam, po katerih bi bile spremembe težko popravljive ali celo nepovratne, opozarja vodilni klimatolog Johan Rockström. Med najbolj ogroženimi je tudi sistem atlantskih oceanskih tokov, ki pomembno vpliva na podnebje v Evropi.
Rockström, direktor Potsdamskega inštituta za raziskovanje vplivov podnebja, je na konferenci Reuters Sustainability Europe dejal, da nadaljnja uporaba fosilnih goriv krepi segrevanje planeta in povečuje pritisk na ključne ekosisteme.
Po njegovih besedah so koralni grebeni in amazonski deževni gozd že blizu sprememb, ki bi jih bilo izredno težko obrniti. Nevarno se približujejo prelomnim točkam tudi posamezni deli atlantskega sistema oceanskih tokov.
Oceanski tokovi pomagajo uravnavati evropsko podnebje
Posebno pozornost znanstveniki namenjajo atlantskemu meridionalnemu prevratnemu kroženju oziroma sistemu AMOC. Gre za obsežen sistem tokov, ki prenaša toplo vodo iz tropskih predelov proti severnemu Atlantiku in pomaga uravnavati podnebje zahodne Evrope.
Slabljenje tega sistema bi lahko vplivalo na padavinske vzorce, temperature, morsko gladino in pogostost vremenskih skrajnosti. Morebitne posledice ne bi bile omejene le na Evropo, temveč bi jih občutili tudi drugi deli sveta.
Ocene o hitrosti in možnosti zloma sistema AMOC se med znanstvenimi raziskavami razlikujejo. Nekatere opozarjajo na možnost približevanja prelomni točki, druge pa kažejo, da bi se lahko sistem ob poznejšem ohlajanju podnebja vsaj deloma obnovil. Negotovost zato ostaja velika, vendar znanstveniki poudarjajo, da je tveganje dovolj resno za hitro zmanjševanje izpustov.
Meja 1,5 stopinje vse bližje
Rockström je opozoril, da bo povprečna temperatura Zemljinega površja v prihodnjih letih predvidoma presegla mejo 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. S tem se povečujeta pogostost in intenzivnost vročinskih valov, suš, poplav ter drugih vremenskih skrajnosti.
Podjetja in države bi morala po njegovem mnenju podnebne spremembe in varovanje narave obravnavati kot povezano vprašanje. Poleg zmanjševanja izpustov bi bilo treba več vlagati v ohranjanje biotske raznovrstnosti, vodnih virov in naravnih ponorov ogljika.
Rockström je kot problem izpostavil tudi pritiske za odlaganje postopnega opuščanja motorjev z notranjim zgorevanjem. Kritičen je bil do subvencioniranja bencina in dizla, saj takšni ukrepi po njegovi oceni zavirajo prehod na čistejše oblike prevoza.
Opozorilo prihaja le nekaj tednov pred začetkom podnebne konference COP31, ki se bo novembra začela v Turčiji.
