Svetovni dan zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, letos poteka pod geslom „Skupaj za zdravje. Na strani znanosti.“ Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ob tem opozarjajo, da je zaupanje v preverjene informacije ključno za varovanje zdravja posameznika in družbe.
V času, ko je dostop do informacij lažji kot kadarkoli, se po oceni stroke povečuje tudi tveganje za širjenje nepreverjenih ali zavajajočih vsebin. Zato postaja znanost pomemben temelj pri sprejemanju odločitev, povezanih z zdravjem.
„Zaupati znanosti pomeni opirati se na zanesljive dokaze, strokovno znanje in raziskave, ki temeljijo na preverljivih podatkih. Prav znanstveni dokazi omogočajo razvoj učinkovitih načinov preprečevanja bolezni, varnih in uspešnih načinov zdravljenja ter oblikovanje zdravstvenih politik.“
Na NIJZ poudarjajo, da znanost neposredno vpliva na kakovost življenja, vendar sama po sebi ni dovolj, če informacije ne dosežejo ljudi na razumljiv način.
„Znanost izboljšuje in rešuje življenja. Zato znanstvena spoznanja prenašamo v priporočila, programe in ukrepe, ki ljudem pomagajo živeti bolj zdravo in kakovostno ter hkrati prispevajo k boljšemu zdravju skupnosti. Toda znanost sama po sebi ni dovolj – pomembno je tudi, da so informacije o zdravju razumljive, dostopne in uporabne za vsakogar.“
Težave z zdravstveno pismenostjo
Eden ključnih izzivov ostaja zdravstvena pismenost, ki pomeni sposobnost posameznika, da razume in uporablja informacije o zdravju. Po podatkih prve nacionalne raziskave iz leta 2020 ima s tem težave skoraj polovica odraslih v Sloveniji.
„Višja stopnja zdravstvene pismenosti prispeva k pravilnemu jemanju zdravil, lažjemu prepoznavanju opozorilnih znakov bolezni, sprejemanju informiranih odločitev, uspešnejši komunikaciji z zdravstvenimi strokovnjaki ter boljši samooskrbi bolezni.“
Na NIJZ trenutno izvajajo novo raziskavo, s katero želijo pridobiti aktualen vpogled v stanje zdravstvene pismenosti v Sloveniji ter ugotoviti, kako prebivalci dostopajo do zdravstvenih informacij in jih uporabljajo.
„Z njo želimo ugotoviti, kako odrasli prebivalci Slovenije dostopajo do zdravstvenih informacij, kako jih razumejo in uporabljajo, kako se znajdejo v zdravstvenem sistemu ter kako presojajo zanesljivost različnih virov zdravstvenih informacij.“
Rezultati raziskave bodo po navedbah NIJZ pomembni za pripravo novih ukrepov, usmerjenih v boljše razumevanje zdravja in učinkovitejše obvladovanje bolezni.
Svetovni dan zdravja tako letos izpostavlja predvsem pomen sodelovanja, znanja in zaupanja v znanstvene dokaze, ki ostajajo ključni za dolgoročno izboljšanje zdravja družbe.
