Kandidat za ministra za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz je na matičnem odboru DZ prejel zadostno podporo za prevzem resorja. Za njegovo predstavitev je glasovalo osem članov odbora, šest jih je bilo proti. V ospredje programa je postavil reorganizacijo državne uprave, reševanje kadrovske krize v policiji, zaostritev politike do nezakonitih migracij in spremembe plačnega sistema v javnem sektorju.
Ena od pomembnejših napovedi zadeva plačni sistem javnega sektorja. Matoz meni, da enotna ureditev ne odraža posebnosti posameznih poklicev, zato zagovarja ločene plačne sisteme za policijo, vojsko, zdravstvo, šolstvo, kulturo in socialnovarstvene dejavnosti.
Po njegovem mnenju bi enotni sistem lahko ostal predvsem za administrativni del javnega sektorja. Ob tem napoveduje tudi racionalizacijo državnega aparata, pregled organizacijskih struktur in odpravo podvajanj v institucijah.
“Javna uprava je servis državljanov in gospodarstva in ne more biti sama sebi namen,” je poudaril. Po njegovih besedah mora postati bolj odzivna, pregledna in učinkovita, odgovornost vodstvenih kadrov pa mora biti dejanska in ne zgolj formalno zapisana.
Policija izgublja ljudi hitreje, kot jih pridobiva
Velik del predstavitve je namenil stanju v policiji. Opozoril je na izrazito kadrovsko podhranjenost, ki jo povzročata upokojevanje zaposlenih in nezadostno zanimanje za policijski poklic.
Po njegovih navedbah je med letoma 2022 in 2026 v policijo prišlo približno 1.400 novih zaposlenih, medtem ko jih je sistem zapustilo 2.064.
Za zaustavitev tega trenda napoveduje sistem štipendiranja, okrepljeno promocijo poklica, prenovo izobraževanja policistov in ukrepe za zadržanje izkušenega kadra.
“Treba je nadgraditi karierni sistem za policiste, ki bo vzdržen in trajnostno naravnan,” je dejal.
Napovedal je tudi zmanjšanje administrativnih obremenitev policistov.
“Policistom je treba vrniti pooblastilo, da samostojno lahko odkrivajo kazniva dejanja, predvsem manjša,” je dejal. Cilj je, da bi bili policisti več na terenu in manj za pisalnimi mizami.
Regionalizacija kriminalistov in vrnitev avtocestne policije
Matoz predvideva tudi reorganizacijo kriminalistične policije. Ocenjuje, da je na državni ravni preveč kadrovskih zmogljivosti, medtem ko lokalne in regionalne enote primanjkujejo ljudi.
“Gre za kopičenje kadrov brez posebnih delovnih zadolžitev, na drugi strani pa imamo izrazito kadrovsko podhranjenost na regionalni in lokalni ravni,” je dejal.
Po njegovem načrtu bi bila kriminalistična policija bolj regionalno organizirana, centralna raven pa bi ohranila predvsem usmerjevalne in koordinacijske naloge.
Napovedal je tudi ponovno vzpostavitev avtocestne policije. Po njegovih besedah bi ta izboljšala prometno varnost, povečala nadzor nad tranzitnim prometom ter pripomogla k učinkovitejšemu odkrivanju kaznivih dejanj na avtocestnem omrežju.
Strožji pristop do nezakonitih migracij
Na področju migracij Matoz napoveduje hitrejše izvajanje evropskega pakta o migracijah in azilu ter ostrejše ločevanje med zakonitimi in nezakonitimi migracijami.
“Posebno pozornost bo treba nameniti zlasti nezakonitim migrantom, ki prihajajo iz varnih držav, kjer je treba zagotoviti hitrejše postopke vračanja in v čim večji meri zmanjšati zlorabo instituta mednarodne zaščite,” je dejal.
Napovedal je tudi doslednejše zavračanje oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za mednarodno zaščito, ter večji poudarek na nadzoru zelene meje namesto stalnih kontrol na nekdanjih mejnih prehodih.
Med prednostnimi nalogami je omenil še decentralizacijo državnih institucij, ustanavljanje pokrajin, ukinitev uradniškega sveta, večjo uporabo digitalizacije in umetne inteligence v upravnih postopkih ter okrepitev prisotnosti policije na območjih z varnostnimi težavami, tudi v povezavi z romsko problematiko.
